V poletnih mesecih so tudi pogostejša vnetja oči. Kaj je treba storiti, da jih obvarujemo? Tako kot kožo je treba poleti pred škodljivimi UV-žarki in sevanjem zaščititi tudi oči. Ultravijolični žarki, ki dosežejo oko, se zberejo na njegovi površini, roženici. Nekateri prehajajo skozi zenico vse do očesne leče, manjši del pa jih prodre v globlje dele očesa vse do mrežnice.

Škodljivi učinki se z leti seštevajo

Kratkotrajna izpostavljenost UV-žarkom povzroča opeklino na očesni roženici, ki je podobna sončni opeklini kože, lahko pride tudi do opekline nežne kože vek in okolice očesa. Dolgotrajna izpostavljenost vročemu poletnemu soncu je še nevarnejša, saj lahko privede do nastanka sive mrene, poškodbe očesne mrežnice, povzroči lahko kožnega raka na vekah. Svoje oči na prostem najbolje zaščitimo tako, da nosimo zaščitna sončna očala, ki morajo povsem absorbirati UVA- in UVB-žarkov ter večino modre svetlobe. Priporočljiva je izbira velikih okvirjev s stranskimi ščitniki, saj zaščitijo tudi kožo okoli oči in preprečijo vdor svetlobe s strani. Če so sončna očala majhna in ne preprečijo vsem sončnim žarkom dostopa do očesne zenice, je priporočljivo uporabiti pokrivalo (klobuk s širokimi krajci, kapa s ščitom). To prepreči vdor svetlobe od zgoraj in zmanjša izpostavljenost oči sončnim žarkom tudi za polovico. Kožo okoli oči je seveda treba zaščititi s kremo z visokim zaščitnim faktorjem, ki pa je ne smemo zanesti v oko. Med 10. in 16. uro se ne izpostavljajmo soncu. Skoraj 80 odstotkov vsega ultravijoličnega sevanja dobimo do 18. leta starosti, zato je za otroke treba poskrbeti na enak način.

Poletna vnetja

Poleti so pogoji za prenos okužbe odlični. Vnetja oči prizadenejo različne dele očesa in so lahko zelo nalezljiva. Do vnetij ne prihaja le ob neposrednem prenosu okužbe z veke, temveč lahko nastanejo tudi kot posledica poškodbe, splošne imunske oslabelosti ter po posegih na očeh. Konjunktivitis je najpogostejše vnetje oči, ki prizadene očesno veznico. To je navadno nenevarna okužba, ki pa je precej neprijetna. Značilno je rdeče oko z vodnim, pozneje pa lahko tudi gnojnim izcedkom. Povzročajo ga virusi ali bakterije, lahko pa je tudi posledica alergij in suhega očesa.

Če si nekdo mane vnete oči, se dotika raznih predmetov, ki se jih potem dotikamo mi, se okužba zelo hitro prenaša. Zato je zelo pomembno, da pazimo na čistočo rok, uporabljamo papirnate robčke za enkratno uporabo, se izogibajmo mencanju in dotikanju oči ter brisač in krp ne delimo z drugimi. Zelo priporočljiva je tudi uporaba plavalnih očal — pri plavanju v morju bazenih. Morska sol lahko namreč draži oči, morje je lahko onesnaženo. Pri kopanju v klorirani bazenski vodi lahko klor draži oči. Klor namreč reagira z dušikom in umazanijo v bazenih (urin, znoj, delci kože, bakterije), pri čemer nastane njegov nevarnejši produkt. Močnejši kot je vonj po kloru, škodljivejša je voda. Pred vstopom in po prihodu iz bazena se je zato treba tudi temeljito oprhati, prav tako po kopanju v morju.

Pazljivo s klimatskimi napravami

V poletnih mesecih se prav tako poveča število poškodb oči s kemikalijami, ki so lahko izjemno nevarne in lahko v najhujših primerih povzročijo tudi slepoto. Če uporabljamo luge ali kisline, si nujno zaščitimo oči z zaščitnimi očali. Pazite tudi na različna pršila za sončenje, čistilne raztopine, barve in razredčila ter milnice. Poleti tudi pretirana izpostavljenost klimatskim napravam povzroča pekoč občutek v očeh, rdečico očesne veznice in občutek tujka v očeh. Te naprave namreč močno izsušujejo zunanje dele očesa (veznico, roženico) in slabo vplivajo na naš solzni film, ki varuje roženico pred okužbo. Oči se lahko čezmerno solzijo, vid je lahko zamegljen, otežena je lahko uporaba kontaktnih leč.

Poleti in čez vse leto je izjemnega pomena pravilna prehrana, ki lahko zelo vpliva tudi na stanje oči. Poleti je tudi možnost dehidracije večja kot sicer, še posebno pri velikih obremenitvah telesa. Huda dehidracija lahko vodi v okvare tudi na očesu, saj se zaradi nje lahko poruši solzni film, pojavi se nenaden slabši vid zaradi sprememb v lomnosti naše leče, pri hudi dehidraciji in elektrolitskem neravnovesju se lahko pojavi tudi siva mrena, nezadostna tvorba solz. Pitje zadostnih količin vode je edina potrebna preventiva. Pazite tudi na nadomeščanje elektrolitov, če je to potrebno.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine