Ose in čebele človeka sicer ne napadajo, a kaj hitro se lahko zgodi, da pičijo povsem po nesreči in zato je dobro vedeti, kaj moramo ob tem neljubem dogodku storiti.

Katera žuželka nas je sploh pičila?

Pomembno je, da ugotovimo, katera žuželka nas je sploh pičila. Čebela ob piku umre, saj njeno želo po piku ostane v koži, osa pa preživi, po piku lahko želo izvleče in piči večkrat zapored, tudi isto žrtev. Čebela žela ne more izvleči, to ostane na mestu vboda in ga je treba previdno in čim prej odstraniti. Čebelje želo ima namreč pritrjen mešiček s strupom, ki se sprosti v dveh do treh minutah. S hitro odstranitvijo tako preprečimo sprostitev strupa in ublažimo posledice. Želo prepoznamo kot drobno črno točko, priporočljivo je, da ga odstranimo s pinceto, lahko si pomagamo tudi s plastično kartico, denimo z osebno izkaznico ali bolj topim rezilom noža. Po piku začnemo čim prej hladiti vbodno mesto, saj s tem zmanjšamo vnetni odziv in upočasnimo prodiranje strupa v krvni obtok. Nekateri strupi naj bi bili tudi termolabilni, torej občutljivi na temperaturo, in s hlajenjem jih je včasih mogoče inaktivirati. Po hlajenju pa mesto vboda še razkužimo. Če pri roki nimamo razkužila, rano vsaj očistimo z vodo in milom.

Če smo alergični na pik

Čebele in ose imajo različen strup, tako da alergija na enega ne pomeni nujno alergije tudi na drugega. Alergiki so po piku v nevarnosti, da doživijo anafilaktični šok, kar je najhujša posledica pika, saj se lahko konča s smrtjo. Pri osebah z znano alergijo na pik čebele ali ose je treba ob morebitnem piku ukrepati nemudoma in poklicati nujno medicinsko pomoč na številko 112. Pomaga lahko tudi dovolj hitro vbrizganje adrenalina v mišico z adrenalinskim avtoinjektorjem, ki ga posamezniki, ki vedo za svojo alergijo, navadno nosijo s seboj. Anafilaksija je namreč huda reakcija, ki ogroža življenje.

Navadno opazimo spremembe v nekaj sekundah ali minutah po stiku z alergenom, redko pa se simptomi pojavijo tudi po pol ure in več. Z zgodnjo prepoznavo pogostih simptomov lahko bolniku rešimo življenje. Kažejo se lahko kot težave z dihanjem, slabost, bruhanje, driska, vrtoglavica, šibek in hiter srčni utrip, nenaden padec krvnega tlaka. Včasih pa poteka anafilaksija nepredvidljivo, bolnik lahko na primer izgubi zavest takoj po piku žuželke. 

Piki os in čebel pa se prav tako lahko izkažejo za zelo nevarne, če je mesto njihovega vboda v grlu ali na jeziku, četudi nismo alergični nanje. To se zgodi, kadar žuželko zaradi premajhne previdnosti zaužijemo s pijačo ali hrano. Tudi tedaj je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč, saj lahko pride do dihalne stiske. Nevarni so tudi piki v oko ali nos. Po piku pa se lahko rana tudi okuži, to je posledica onesnaženega žela žuželke, lahko pa okužbo povzročimo sami s praskanjem in poškodbo kože na mestu vboda. Lokalno reakcijo, kot je rdečina, oteklina, srbež, bolečina, lahko zdravimo z mazili s protivnetnim učinkom, s tabletami proti srbežu. V primeru vročine, obsežnejše lokalne reakcije, poslabšanja pa je potreben pregled pri zdravniku.

Kako se zaščitimo

Kadar opazimo, da je v naravi veliko os in čebel, je priporočljivo, da se držimo nekaj varnostnih ukrepov. Hrana in pijača naj bosta čim bolj pokriti. Če je os ali čebel veliko, se je uživanju hrane na prostem bolje ogniti, zlasti če smo alergični na pik. Privlačijo jih tudi oblačila živih barv ter močni parfumi. Če so oblačila ohlapna, obstaja nevarnost, da zlezejo med oblačila in kožo. Ne zadržujte se preblizu cvetličnih grmov in vrtov, po travi ne hodite bosi, če je le mogoče, zunaj ne uživajte sladke hrane in pijače ali si po njihovem zaužitju umijte roke in usta. Če osa ali čebela prileti do vas, ne mahajte z rokami in ne zganjajte hrupa, temveč ostanite mirni in tihi. Sami tudi nikar ne odstranjujte gnezd os ali divjih čebel, ampak to delo prepustite strokovnjakom.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine