Poznamo več kot 200 različnih vrst glavobolov. Kaj povzroča večino glavobolov, ni povsem jasno, vzrok je znan pri le okoli 10 odstotkih glavobolov. Glavobol večinoma ne ogroža našega življenja, zelo redko pa je lahko znak resnega bolezenskega stanja. Zato je pomembno vedeti, kdaj je zaradi njega čim prej treba obiskati zdravnika.

Glavobola ne moreta povzročati možgansko tkivo in lobanja, ker nimata živcev za zaznavanje bolečine. Bolečino lahko zaznavajo krvne žilice v glavi in vratu, prav tako tkivo, ki obkroža možgane, in nekateri večji živci, ki izvirajo iz možganov. Bolečino lahko zaznavajo tudi skalp, sinusi, zobje, mišice in sklepi v vratu.

Najpogostejša tenzijski glavobol in migrena

Tenzijski glavobol je najpogostejša oblika glavobola, to je večinoma blažja oblika, ki se pojavlja občasno. Značilna je topa ali stiskajoča bolečina na obeh straneh glave, navadno traja od 20 minut do dve uri. Lahko ga spremlja tudi bolečina v ramenih ali vratu. Fizična dejavnost ne poslabša glavobola. Sprožijo ga lahko izčrpanost, stres ali težave z vratom in čeljustjo. Večino tenzijskih glavobolov uspešno blažijo protibolečinska sredstva, ki so na voljo brez recepta, denimo paracetamol in nesteroidni antirevmatiki (NSAID). Ob močnejših oblikah lahko zdravnik predpiše močnejše protibolečinsko sredstvo. Nekaterim pomagajo tudi oblaganje z grelnimi ali hladilnimi blazinicami, počitek, hrana in razne tehnike sproščanja.

Pri migrenskem glavobolu je bolečina zelo intenzivna, utripajoča ali razbijajoča. Pogosto se pojavi zvečer ali med spanjem, največkrat jo čutimo le na eni strani glave, spremljajo jo lahko slabost, bruhanje, izcedek iz nosu in solzenje oči. Nekateri začutijo prej dodatne simptome, kot so izčrpanost, depresija, šibkost, razdražljivost ali nemir. Pri okoli 20 odstotkih se začne migrena z nevrološkim simptomom, tako imenovano avro. Čeprav se migrena lahko pojavi brez opozorila, pa jo lahko sprožijo spremembe vremena, pomanjkanje spanja, izčrpanost, stres, močna ali utripajoča svetloba, glasni zvoki in močne vonjave, izpuščanje obrokov, alkohol, predvsem vino, čokolada, nitrati, konzervirano meso ali ribe, starani sir in pomanjkanje ali presežek kofeina.

Migrenski glavobol traja od 4 do celo 72 ur, poslabša ga telesna dejavnost. Na koncu migrenskega napada je bolnik utrujen, nezbran, razdražljiv, redki pa občutijo olajšanje. Ker so bolečine zelo hude, je zelo pomembno, da se čim prej vzame protibolečinsko sredstvo. Med terapijami, ki so dosegljive brez recepta, so učinkoviti nesteroidni antirevmatiki, še posebno v kombinaciji s kofeinom, močnejša sredstva proti bolečinam, zdravila proti slabosti pa lahko predpiše osebni zdravnik. Pri ljudeh, ki imajo pogoste in hude migrenske napade, lahko zdravnik predpiše tudi preventivno terapijo, kot so zaviralci beta, antidepresivi in antiepileptiki, ali bolnika napoti na pregled k specialistu nevrologu.

Kdaj k zdravniku

Pomembno je, da upoštevamo načela zdravega življenjskega sloga, se zdravo prehranjujemo in ne izpuščamo obrokov, dovolj pijemo ter da se izogibamo hrani, ki nam sproži glavobol. Priporočljivo je, da dovolj spimo in se naučimo živeti s stresom, da prepoznamo, kaj nas sprošča in razveseljuje. Pri migrenskem napadu je zelo pomembno, da čim prej vzamemo protibolečinsko sredstvo.

Le redko pa je glavobol lahko posledica zelo resnega bolezenskega stanja, kot so možganske krvavitve, okužbe, rakave bolezni, možgansko-žilni dogodki in drugo. Takrat je potrebna čimprejšnja zdravniška pomoč. Zdravnika je torej treba obiskati pri glavobolu, ki se začne prvič pojavljati šele po 50. letu starosti, pri glavobolu, ki se pojavi nenadno, se hitro stopnjuje, nas ponoči zbuja ali če ga doživljamo kot najhujši glavobol v svojem življenju. Pregled je nujen pri glavobolu, ki nastane po hujšem udarcu v glavo, pri glavobolu, ki ga spremljajo vročina, otrdel vrat, zmedenost, motnje zavesti in spomina, nevrološki simptomi (motnje vida, nerazumljiv govor, otrplost ipd.). Pregled pri zdravniku zahteva tudi glavobol, ki postane hujši pri kašljanju ali premikanju oziroma če bolečina enakomerno narašča, glavobol, ki ga spremljata bolečina in občutljivost okoli senc, glavobol, ki onemogoča normalne dnevne dejavnosti, glavobol pri osebah z onkološkim obolenjem ali oslabljenim imunskim sistemom ter glavobol, ki se pojavi med nosečnostjo.

 Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine