Najpomembnejše je poiskati vzrok nespečnosti, bistvo zdravljenja je zagotovitev ustrezne kakovosti in normalnega ritma spanja.

Odrasla oseba potrebuje od 7 do 9 ur spanja na dan za normalno delovanje. O pravi nespečnosti lahko govorimo, ko se pojavljajo težave najmanj mesec dni vsaj trikrat na teden. Pogosta prebujanja, težave pri uspavanju, zgodnje jutranje zbujanje vodijo v utrujenost podnevi in dnevno zaspanost. Hujša nespečnost se lahko kaže z glavobolom, utrujenostjo, bolečinami v mišicah, razdražljivostjo, motnjami koncentracije pa tudi s težavami pri dihanju. Za nespečnostjo pogosteje trpijo ženske in starostniki, kot najpogostejša motnja spanja naj bi na leto prizadela od 10 do 30 odstotkov odraslih.

Vzroki nespečnosti so številni

Nespečnost lahko povzročajo različne telesne in duševne bolezni, nezdrave spalne navade, nekatere učinkovine in biološki dejavniki. Nekatere bolezni same povzročajo nespečnost, spet druge pa povzročijo nelagodje, ki lahko moti spanje. Nespečnost povzročajo razne alergije, gastrointestinalne težave, nevrološke motnje (Parkinsonova bolezen, sindrom nemirnih nog), kronična bolečina, bolečine v križu ipd. Povzročajo jo lahko tudi nekatera zdravila, stresni položaji, kot so denarne težave, težave v službi, družinski spori, pomembne življenjske prelomnice. Tudi neustrezne vedenjske in spalne navade lahko precej motijo spanje. Večerno delo doma pred spanjem ni priporočljivo, saj ni ustreznega počitka, svetloba računalniškega zaslona pa lahko povzroča preveliko budnost možganov. Izmensko delo vpliva na telesno uro, zlasti če skušamo spanec nadomestiti podnevi, in če se urnik spreminja izmenično. Spanje do poznega dopoldneva prav tako vpliva na telesno uro, tudi kratki popoldanski dremeži lahko povzročajo težave pri večernem uspavanju.

Nekatere vrste hrane in pijače pa tudi vzorci prehranjevanja lahko povzročajo motnje spanja. Obilni obroki pred spanjem motijo sam spanec, saj povzročajo nelagodje in  telesu onemogočajo, da bi se umirilo in sprostilo. Pikantna hrana lahko povzroči zgago in s tem nespečnost. Alkohol deluje uspavalno, lahko sicer pomaga pri samem uspavanju, vendar pa lahko moti spanec pozneje ponoči. Kofein je poživilo, ki lahko v prevelikih količinah povzroča nespečnost. V našem telesu ostane do 8 ur, zato so učinki dolgotrajnejši. Nikotin prav tako deluje stimulirajoče in lahko povzroča nespečnost.

Kako si pomagamo sami

Najprej je seveda treba najti vzrok nespečnosti. Če je torej prisotna duševna ali telesna motnja, je treba obravnavati predvsem to. Bistvo zdravljenja je zagotovitev ustrezne kvalitete in normalnega ritma spanja. Poznamo nefarmakološke ukrepe (skrb za zdrave spalne navade, za higieno spanja, kognitivna vedenjska terapija) in zdravljenje z zdravili. Uporabljajo se uspavala in pomirjevala, a le kratkotrajno, saj večina teh zdravil povzroča hujšo odvisnost, če jih jemljemo dlje časa. Zavedati se je treba, da zdravila ne odpravijo  vzroka nespečnosti, temveč zdravijo le simptomatsko.

Osnova zdravljenja pa je vsekakor dobra higiena spanja. Določite si urnik spanja  in se vsak dan prebujajte in hodite spat ob istem času. V posteljo ne hodite lačni ali preveč siti, ne uživajte preveč tekočine pred spanjem. Odsvetujejo se popoldanski dremež, predvsem pred spanjem ne uživajte kofeina (čaji, kava, pijače z vsebnostjo kofeina), alkohola, nikotina. Postelja naj bo namenjena le spanju, v njej ne glejte televizije, se ne učite, ne delajte. Zvečer si privoščite sproščajoče dejavnosti (poslušanje umirjene glasbe, kopel, branje knjige). Spat pojdite šele, ko ste zaspani. Spati je treba dovolj, vendar ne preveč, ko ste spočiti, vstanite. Priporoča se redna telesna dejavnost, a ne zvečer pred spanjem. Zelo pomembna sta kakovostna vzmetnica in vzglavnik, izogibajte se hrupu in svetlobi v spalnici. Temperatura v spalnici mora biti ustrezna, strokovnjaki priporočajo okoli 18 stopinj, nikakor pa ne sme biti višja od 22 stopinj. Zelo pomemben je tudi svež zrak, zato spalni prostor pred spanjem vedno dobro prezračimo. Če ne zaspite v prvih 30 minutah, vstanite in se zamotite s čim sproščajočim, dokler ne postanete res zaspani, in se šele nato vrnite v posteljo. V blažjih primerih lahko pomagajo tudi pripravki, ki jih kupimo v lekarni brez recepta.