Stres je naraven odziv telesa na dogodke, ki nas ogrožajo ali spravijo iz ustaljenih tirnic. Ko zaznamo nevarnost (lahko je realna ali namišljena), se naše telo samodejno odzove in nas želi pripraviti na soočenje z določeno nevarnostjo. Namen stresnega odziva je, da nas zavaruje pred nevarnostmi.

V normalnih okoliščinah stres omogoča, da smo osredotočeni, motivirani, pozorni. V nevarnosti pa omogoča, da se hitro odzovemo na dražljaj ali se branimo. Stresni odziv tudi pomaga pri uspešnem soočanju z dnevnimi obveznostmi. Po določenem času pa se lahko zgodi, da stres ne pomaga več, temveč postane grožnja našemu zdravju, počutju, produktivnosti, odnosom z drugimi in nasploh poslabša kakovost življenja.

Tudi dopust je lahko stresen

Dopust je čas, ko se končno lahko sprostimo, se prepustimo trenutku in preprosto uživamo. Strokovnjaki priporočajo tri tedne nepretrganega dopusta, najmanj pa vsaj 14 dni hkrati. Možgani takrat sproščajo več serotonina in dopamina, hormonov sreče.  Kljub temu pa dopust in sama priprava nanj lahko pomenita velik stres. Spremenjen ritem življenja, dolgotrajno načrtovanje, kompromisi in prehod iz hitrega tempa v popolno brezdelje lahko povzročijo, da smo po oddihu še bolj utrujeni kot pred njim. Dopust pogosto ni tisto, kar bi posamezniku najbolj ustrezalo, zato so lahko priprave nanj, potovanje samo in potem vrnitev na delo bolj stresni od službe same. Z bližanjem konca dopusta se pogosto povečujejo raven napetosti, nelagodja in tesnobe, povezani z vrnitvijo v vsakodnevno rutino, izpolnjevanje družinskih obveznosti in odhodom v službo, kjer nas čaka kup novih obveznosti. Podopustniški stres je zato precej pogost pojav, zanj so značilni napetost, razdražljivost, slabša koncentracija, zmanjšana storilnost, brezvoljnost, boleče mišice, utrujenost.

Stres, ki ga prinašajo počitnice, lahko še poveča zakonska nesoglasja. Zakonci gredo na dopust z velikimi pričakovanji, vidijo ga kot čas za nov začetek, odmik od vsakdanjika, čas za reševanje zakona, potem pa se zgodi prav nasprotno.

Kako spet lažje preidemo v delovnik

Veliko manj stresno je, če se domov vrnemo vsaj dan ali dva pred odhodom v službo. Tako lahko postopoma začnemo s privajanjem na vsakodnevno rutino, stvari razpakiramo in pospravimo. Privoščimo si krepčilen spanec, vendar ne do sredine dneva, saj se je treba znova privaditi na zgodnje vstajanje. Spominjajmo se lepih stvari z dopusta, na primer gledanje fotografij – najlepšo med njimi lahko razvijete in obesite na steno. Po stanovanju razstavite stvari, ki ste jih na počitnicah kupili ali nabrali, da vas bodo spominjale na vse čudovite trenutke. Čim prej poskusite ujeti svoj ritem.

Navadno je prvi delovni dan po dopustu izjemno stresen, zasujejo nas nove obveznosti. Prvi teden po vrnitvi zato namenite vnovičnemu navajanju na delovno rutino, druge dejavnosti in obveznosti pa dodajajte postopoma. Zastavite si nov cilj. Raziskave namreč kažejo, da največji občutek sreče, ki lahko traja kar nekaj tednov, navadno prinese samo načrtovanje dopusta, ne pa dopust sam. Zato je dobro, da si določimo nov cilj, ki nas spodbuja in osrečuje. Ta cilj je lahko v obliki načrtovanja novega dopusta, izbira destinacije, varčevanje za letalske karte ali pa nov konjiček, nova oblika rekreacije. Pomembno je imeti kaj, kar nas poleg dela v življenju veseli in osrečuje.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine