Za zaprtje je značilno redko iztrebljanje majhnih količin blata s pridruženim mučnim napenjanjem ali pa zatrditev oziroma zasušitev blata, tako imenovana zapeka. Pogosteje prizadene ženske kot moške, v starosti pa ima z njim težave več kot polovica ljudi.

Ljudje se med seboj razlikujemo tudi po pogostnosti odvajanja blata. Nekateri iztrebljajo večkrat na dan, spet drugi zgolj enkrat na teden, za oboje je to normalno. Če pa se pri nekom spremeni pogostnost iztrebljanja, količina blata ali se med samim iztrebljanjem spreminjajo značilnosti blata, moramo postati pozorni.

Kaj povzroči zaprtje

Najpogostejši vzrok kroničnega zaprtja tiči v sodobnem načinu življenja s premalo telesne dejavnosti in v industrijsko predelani hrani s premalo vlakninami. Ker v življenju veliko preveč presedimo, je gibanje črevesja upočasnjeno, trebušne mišice pa oslabele. Zaradi pomanjkanja časa pogosto zadržujemo ali odlagamo iztrebljanje, tako ostaja blato dalj časa v črevesju, voda se vsrka in blato postane zato trše. Izjemno pomembne so tudi vlaknine, ki le vežejo vodo v črevesju, v prebavilih pa se ne presnavljajo. Tako večajo volumen blata ter omogočajo mehkejše in rednejše iztrebljanje. Zaprtje lahko nastane tudi zaradi motenj v delovanju črevesja, bolezni črevesja in danke (vnetja, sindrom razdražljivega črevesja, tumorji, hemoroidi itn.), dolgotrajne uporabe odvajal, okvare živčevja, vpliva nekaterih zdravil in nosečnosti ter duševnih dejavnikov (stres).

Kako si lahko pomagate sami

Spremeniti je treba prehranjevalne navade, se lotiti redne telesne dejavnosti ter določiti redni čas za praznjenje črevesja in nikoli zatreti potrebe po iztrebljanju, ko se pojavi. Obroki hrane naj bodo manjši, hrano je treba dobro prežvečiti in popiti dovolj tekočine (vsaj od 2 do 3 litre, najboljša je navadna voda). Hrana naj vsebuje dovolj vlaknin (polnozrnati kruh, ješprenj, suho in sveže sadje in zelenjava – slive, fige, rozine, grah, fižol, ohrovt, kisla repa, solata, zelje, špinača). Sadni in zelenjavni sokovi (paradižnikov, pomarančni) ter pijače z več magnezijevih soli (mineralna voda Donat), ki jih popijemo na tešče, delujejo kot blaga naravna odvajala.

Pazljivo pri uporabi odvajal

Pri težjih oblikah zaprtja se lahko odločimo za uporabo odvajal. Pri izbiri odvajala moramo upoštevati, komu je namenjeno, bodisi starostniku, nepomičnemu bolniku, otroku, nosečnici, bolniku z zmanjšanim delovanjem ledvic ipd. Odvajala so na voljo v lekarnah kot svečke, sirupi, zrnca ali praški, zdravilni čaji in tablete ter pospešijo izločanje blata.

Poznamo osmozna odvajala (laktuloza, magnezijev sulfat, sorbitol, manitol in glicerol), ki vežejo nase vodo oziroma povzročijo izločanje vode in elektrolitov v črevo. S tem povečajo volumen blata in ga zmehčajo, za boljši učinek jih je treba zaužiti z večjo količino vode. Med odvajala, ki povečajo volumen blata, sodijo rastlinska semena, ki vsebujejo sluzi in nabrekajo (indijski trpotec, laneno seme, otrobi). Tudi pri uporabi teh odvajal je pomembno, da uživate dovolj tekočine, saj bodo le tako dovolj učinkovita. V skupino spodbujevalnih odvajal, ki delujejo dražeče na steno tankega in debelega črevesja, pospešijo njuno gibanje, izločanje vode v črevo ter posledično olajšajo odvajanje blata, pa sodijo sena in senozidi, navadna krhlika, ricinusovo olje, bisakodil itn.

Dolgotrajnejša uporaba teh odvajal lahko poveča lenobnost črevesja in poslabša težave z zaprtjem, zato teh zdravil ne smete prepogosto uporabljati. Vzemite jih le takrat, kadar ne morete odpraviti težav s spremenjenim načinom življenja in osmoznimi odvajali ali odvajali, ki povečajo volumen blata. Najresnejši stranski učinek dolgotrajne uporabe spodbujevalnih odvajal je torej odvisnost, saj brez njihovega jemanja črevesje ne more več normalno delovati.

Zdravniško pomoč pa je pri zaprtju treba poiskati:

• če je zaprtju pridruženo bruhanje, slabost, izguba teka, odsotnost vetrov;

• pri odvajanju črnega blata ali če je v blatu kri;

• ob nenadni močni bolečini v trebuhu;

• pri blagi do zmerni bolečini v trebuhu, ki traja več kot dva dneva;

• ob sočasni nenamerni izgubi telesne teže;

• kadar se izmenjujeta zaprtje in driska;

• ob nenadnem zaprtju;

• pri dolgotrajnem, ponavljajočem se zaprtju, ki mu je pridružen občutek nepopolne izpraznjenosti.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine