To je ena najpogostejših motenj srčnega ritma pri odraslih, njena pojavnost s starostjo narašča, prisotna je pri približno desetih odstotkih ljudi, starejših od 75 let.

Poglavitni dejavnik tveganja za atrijsko fibrilacijo je starost. Na ta dejavnik  ne moremovplivati, zato je pomembno poznati še druge razloge. Dejavniki tveganja za njen nastanek so tudi povišan krvni tlak, srčno popuščanje, ishemična bolezen srca, okvare srčnih zaklopk, določene pljučne bolezni, sladkorna bolezen, okužba, preveč aktivna ščitnica, debelost, alkohol … Bolezen je približno enako zastopana med spoloma in vsemi rasami.

Značilen je nereden srčni utrip

Atrijska fibrilacija nastane zaradi nenormalnega načina prevajanja električnega impulza v zgornji polovici srca (preddvorih), zato krčenje zgornje in spodnje polovice srca ni več usklajeno. Gre torej za popolnoma nepravilno krčenje preddvorov (atrijev), ki se pokaže kot nereden srčni utrip s spreminjajočo se, navadno povišano frekvenco. Preddvori utripajo v lastnem, mnogo prehitrem ritmu, ob tem se učinkovitost krčenja srca zmanjša kar za petino. Bolniki lahko občutijo utrujenost, manjšo telesno zmogljivost, omotico, vrtoglavico, lahko se celo pojavita težko dihanje in bolečina v prsnem košu. 40 odstotkov bolnikov jasno občuti aritmijo kot nenadno razbijanje oziroma neenakomerno bitje srca. Višja je frekvenca srca, manj učinkovito je krčenje srca in več simptomov ima bolnik. Velikokrat pa se bolnik nastopa aritmije sploh ne zaveda, saj je ob tem popolnoma brez težav, in odkrijemo motnjo odkrijemo povsem naključno. Začetna kratkotrajna (sekundna ali minutna) obdobja nenormalnega utripa se s časom podaljšujejo, vse dokler aritmija ne postane stalna.

Dolgotrajno povišana frekvenca in neučinkovito krčenje srca vodita v srčno popuščanje. Vrtinčenje in zastajanje krvi v preddvorih poveča nevarnost nastajanja strdkov. Kadar se strdek odtrga, lahko po arterijah doseže in zamaši žile pomembnih organov. Najpogosteje strdki odletijo v možgane, nevarnost ishemične možganske kapi je ob atrijski fibrilaciji kar petkrat večja, zato je treba ob ugotovitvi aritmije nemudoma poiskati zdravniško pomoč.

Diagnozo postavimo tako, da posnamemo elektrokardiogram (EKG) med samo motnjo ritma. Kadar so napadi aritmije kratki, a pogosti in moteči, pride v poštev tudi štiriindvajseturno spremljanje srčnega ritma, ki ujame morebitne nepravilnosti. Ob potrditvi diagnoze bolnika napotimo na ultrazvočni pregled srca in laboratorijsko analizo krvi. Čeprav atrijska fibrilacija sama po sebi ni smrtno nevarna motnja ritma, je resno obolenje, ki občasno zahteva tudi takojšnje zdravljenje.

Zdravljenje in preventiva

Najpomembnejše je zdravljenje osnovne bolezni in vzpostavitev normalnega srčnega ritma, pri čemer je zelo pomembno trajanje simptomov oziroma težav. Kadar so ti prisotni manj kot 48 ur, so na voljo zdravila (antiaritmiki) ali elektrokonverzija (kratek električni sunek srčne mišice) za vnovično vzpostavitev normalnega sinusnega ritma. Kadar povrnitev normalnega ritma ni uspešna, se osredotočimo le na kontrolo oziroma primerno znižanje srčne frekvence z zdravili (betablokatorji, digoksinom in antagonisti kalcijevih kanalčkov).

Potrebna je tudi preprečitev nastajanja krvnih strdkov in posledično možganske kapi, zato bolnika napotimo v antikoagulantno ambulanto. Poleg varfarina (marevan) so sedaj na voljo tudi novejša antikoagulantna zdravila, ki ne zahtevajo kontrol in so prav tako varna ter učinkovita pri preprečevanju možganske kapi. Pri mlajših oziroma zdravih posameznikih z normalno srčno mišico in primerno velikostjo preddvorov pa pride v poštev katetrska radiofrekvenčna ablacija, s katero uničimo del atrijskega tkiva, ki je krivo za neredno bitje srca, in ohranimo normalen ritem srca brez dodatnih zdravil.

Z ustreznim ravnanjem lahko le zmanjšamo tveganje za njen nastanek, bolezni ni mogoče povsem preprečiti. Pomemben je dober nadzor povišanega krvnega tlaka, redna telesna dejavnost, ustrezna prehrana (sredozemska dieta), vzdrževanje primerne telesne teže in zmanjševanje stresa. Izogibajte se pretiranemu uživanju kave, kajenju, alkoholu. Za starejše od 65 let so vsekakor priporočljive tudi redne, obdobne kontrole krvnega tlaka in srčnega utripa v različnih obdobjih dneva, zlasti ob nejasnem slabem počutju. Če tlak in utrip nista normalna, se je treba čim prej posvetovati z zdravnikom.