Starati naj bi se začeli že ob rojstvu, torej se staramo vse življenje. Na zunaj so najopaznejši sivi lasje, pešanje vida in gubice, staramo pa se tudi v telesu. Z leti se spremeni sestava telesa, pride do povečanja maščobnega in upada mišičnega ter kostnega tkiva pri obeh spolih. Po 65. letu pa se splošno zmanjša tudi telesna teža. Pogosta je tudi starostna naglušnost, poveča se tveganje za poškodbe.

Staranje je običajen fiziološki proces, ki se po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) začne z rojstvom in konča s smrtjo, načeloma pa naj bi se staranje začelo po dopolnjenem petinšestdesetem letu.

Kaj se dogaja z našo mišično maso, pljuči in srcem?

Mišična moč je največja okoli tridesetega leta, po petdesetem letu pa se mišična moč in zmogljivost zmanjšujeta za 1 do 2 odstotka na leto. Po šestdesetem letu je upad 3 do 4 odstotke na leto, pozneje pa še hitrejši. Sarkopenija je s starostjo pogojen generalizirani napredujoči upad mišične mase, moči in zmogljivosti, ki vodi v manjšo sposobnost skrbeti zase, krhkost in smrt. Zmanjšana mišična moč in masa sta povezani tudi z manjšo gostoto kosti, ki je posledica zmanjšane sile mišic na kosti. Pri starejših ljudeh pa je tudi manj učinkovito izkoriščanje beljakovin iz prehrane za obnovo in gradnjo mišičnega ter kostnega tkiva.

Veliko telesnih sprememb v starosti je povezano s sedečim, nedejavnim načinom življenja. Zato lahko redna telesna dejavnost izboljša oziroma zmanjša negativne posledice staranja. Tudi stare mišice ohranijo sposobnost prilagoditve na napor, vendar se starostnikom odsvetujejo sunkovite obremenitve, ki povzročajo mišične poškodbe, zahtevnost vadbe pa je treba zelo postopno stopnjevati. V starosti je treba poskrbeti za primerne gibalne aktivnosti, ki ohranjajo in krepijo telesne ter duševne sposobnosti. Vsem starostnikom, ne glede na pridružena bolezenska stanja, bo redna telesna vadba koristila, gibanje v kakršnikoli obliki bo pozitivno učinkovalo na zdravje.

Starejši ljudje so nagnjeni tudi k težavam pri dihanju, hitreje se utrudijo. S starostjo se zmanjša prožnost pljučnega tkiva, upade zmožnost izkašljevanja in čiščenja dihalnih poti, spremenjen položaj hrbtenice vodi v zmanjšano raztegljivost prsnega koša. Pri nepokretnih starostnikih pa zaradi ležečega položaja in oslabelih dihalnih mišic nastajajo težave z dihanjem ter različna pljučna obolenja. Bolezni srca in ožilja so poglavitni vzrok smrti po 65. letu, saj prinaša staranje s seboj vedno manjšo prožnost žil in nalaganje maščobnih oblog na njihove stene, kar od srca zahteva večjo črpalno moč. Manjša se tudi sposobnost krčenja srčne mišice, pojavita se lahko ateroskleroza in visok krvni tlak.

Starostna izguba sluha

S podaljševanjem življenjske dobe se je povečal tudi delež ljudi s starostno izgubo sluha. Starostna naglušnost je napredujoča zaznavna naglušnost na obeh ušesih. Čutnice, ki so odgovorne za zaznavanje tonov zelo visokih frekvenc, začno odmirati že pri 20. letu, ko se že začnejo spremembe v sluhu. Z leti okvara postopoma napreduje in zajame tudi področje nižjih frekvenc, ki so pomembne za sporazumevanje. Človek ne sliši telefona, ne more slediti pogovoru v družbi. Izgubi sluha je pogosto pridruženo šumenje, ki pa je lahko celo bolj moteče kot sama naglušnost. Hujša naglušnost zelo oteži sporazumevanje z okolico, starostnike pa vodi v socialno izolacijo, depresijo.

Za oceno naglušnosti je potreben pregled pri specialistu otorinolaringologu. Če se ugotovi trajna okvara sluha, je potreben slušni aparat. Pri osemdesetem letu večina ljudi že potrebuje slušne pripomočke. Boljši učinek je dosežen z uporabo slušnih aparatov na obeh ušesih, izboljša se orientacija v prostoru, poslušanje, zmanjša moteče šumenje in prepreči postopen upad razumevanja govora. Poleg vsega prej omenjenega se pri starostnikih iz različnih vzrokov pojavljajo tudi omotice, omedlevice, razne slabosti in oslabelosti, ki lahko hitro privedejo do nezgod. Veliko starostnikov živi samih, kar seveda nevarnost za zaplete še močno poveča.

Star pregovor pravi, da se staramo tako, kot smo živeli. Zdrav način življenja, izogibanje kajenju, redna telesna vadba, uživanje zdrave hrane, duševna stabilnost, razgibano družabno življenje in pozitiven odnos bodo vsekakor pripomogli k daljšemu življenju in bolj kakovostnemu staranju.