Gripa ogroža vse prebivalstvo, še posebno pa starejše ljudi, bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi, presnovnimi in drugimi boleznimi in majhne otroke. Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prizadene gripa vsako leto okoli 10 odstotkov prebivalstva, zato pomeni bolezen veliko grožnjo za javno zdravje ter zelo vpliva na obolevnost in umrljivost.

Za gripo lahko zboli vsakdo

Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami in po površinah, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega za gripo. Največja kužnost je tik pred pojavom bolezni in nekaj dni po začetku gripe (od 3 do 5 dni). Potem ko se okužimo z virusom influence, je lahko potek bolezni precej različen, odvisen je predvsem od splošnega zdravstvenega stanja, starosti, imunskega sistema in tega, ali smo se v preteklosti že okužili s podobnim virusom influence. Pri mlajših, sicer zdravih, lahko poteka okužba brez bolezenskih znakov, pri starejših kronično bolnih pa je lahko potek težak in zapleten. Bolezenski znaki se pojavijo nenadoma in so izraziti. Značilna je visoka vročina, hujše bolečine v mišicah in sklepih, bolečina okoli oči, izrazita utrujenost, glavobol, suh kašelj, bolečine pri požiranju in izcedek iz nosu, izguba teka, izčrpanost. Odrasli z gripo navadno ne bruhajo in nimajo driske, pri otrocih pa se lahko pojavi oboje.

Pri gripi lahko nastanejo nevarni zapleti, kadar virus poškoduje sluznico dihal in bakterije prodrejo v pljuča, to pa povzroči razvoj bakterijske pljučnice. Med redkejše, a zelo nevarne zaplete sodijo vnetje srčne mišice ali osrčnika, vnetje mišic in okvare osrednjega živčnega sistema. Pri kroničnih bolnikih se zaradi gripe poslabša osnovna bolezen, pogost zaplet pri majhnih otrocih pa je vnetje srednjega ušesa.

Kako poteka zdravljenje

Zdravljenje gripe je simptomatsko, izogibati se je treba stikom z drugimi ljudmi. Nujen je počitek in izogibanje telesnim naporom, dokler traja vročina. Najpomembnejše je, da si olajšamo težave in počakamo, da gripa izzveni. Zaužiti je treba dovolj tekočine, saj je zaradi vročine izgubimo več kot navadno, da ne nastopi izsušitev, ki še dodatno poslabša naše počutje. Pri povišani telesno temperaturi nad 38 stopinj vzamemo antipiretike – zdravila, ki znižajo telesno temperaturo (paracetamol ipd.). Priporočljiva je uporaba kapljic za nos, da se prehodnost skozi nos poveča in olajša dihanje. Jemanje antibiotikov (če ni bakterijskih zapletov) je nesmiselno in je lahko celo škodljivo. Za zdravljenje gripe je že nekaj let na voljo več vrst protivirusnih zdravil, ki so različno učinkovita. Pri večini bolnikov zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno. Pri hujši obliki bolezni ali pridruženih kroničnih boleznih pa se bolnikom lahko predpiše protivirusno zdravilo, ki pa ga je treba začeti jemati v 48 urah po začetku bolezenskih znakov in skrajša potek bolezni. Bolezenski znaki, ki kažejo na hujši potek bolezni, so težave z dihanjem, kratka sapa, bolečine v prsih ali trebuhu, nenadna vrtoglavica, zmedenost, bruhanje. V tem primeru mora bolnika takoj pregledati zdravnik.

Cepljenje proti gripi je priporočljivo za vsakogar

Cepljenje je še posebno priporočljivo za starejše od 65 let, bolnike s kroničnimi boleznimi srca, pljuč in ledvic, diabetike, svojce kroničnih bolnikov, osebe z oslabljenim imunskim sistemom, nosečnice, zdravstvene delavce ter otroke, stare od 6 mesecev do 2 let, in njihove družinske člane. Cepljenje je potrebno vsako leto, zaščita se vzpostavi približno 2 tedna po cepljenju. Tako kot v lanski sezoni je cepljenje proti gripi tudi letos brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Cepite se lahko pri izbranem zdravniku in v ambulantah na območnih enotah NIJZ po vsej Sloveniji. Cepljenje proti covidu-19 nas ne zaščiti pred gripo, in nasprotno, cepljenje proti gripi nas ne zaščiti pred covidom-19, saj sta to cepljenji proti različnim virusom. Cepljenje proti gripi in cepljenje proti covidu-19 se lahko opravita sočasno ali s kakršnim koli presledkom.

S cepivom proti gripi pa se ne smejo cepiti tisti, ki so preobčutljivi na zdravilne učinkovine, na katero od sestavin tega cepiva ali na sestavine, ki so v cepivu v sledovih, denimo jajca. Odrasli in otroci s povišano telesno temperaturo ali akutno boleznijo naj s cepljenjem počakajo.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine