Težave z žolčnikom nastanejo, če se pojavi ovira v iztoku žolča po žolčevodu, ki jo najpogosteje povzročata žolčni kamen ali vnetje žolčnika. Žolčnik je na srečo tak organ, da je življenje brez njega mogoče in jetra izločajo zadosti žolča za normalno prebavo. Če se žolčnik odstrani, izteka žolč iz jeter naravnost v tanko črevo.

Žolčni kamni
Žolčne kamne naj bi imela kar do petina odraslih in so ena najpogostejših bolezni. Gre za skupke kristalov v žolčniku (holecistolitiaza) ali žolčevodih (holedoholitiaza). Kamni so različnih velikosti, merijo lahko tudi do nekaj centimetrov. Njihovo pojavljanje se povečuje s starostjo, pomembna je tudi dednost. Lahko se pojavijo tudi pri otrocih in nosečnicah. Debeli ljudje imajo žolčne kamne kar trikrat pogosteje. Najzanesljivejša preiskovalna metoda za ugotavljanje žolčnih kamnov je ultrazvočni pregled trebuha, narejen na tešče. Laboratorijski izvidi so običajno normalni, tudi klinični pregled ne pokaže odmikov.
Večina ljudi s kamni v žolčniku nima težav in ne potrebujejo zdravljenja. Izjema so le tisti s porcelanastim žolčnikom in ljudje, ki imajo večje kamne več kot 15 let. Pri njih namreč obstaja večje tveganje za razvoj raka žolčnika. Če pa žolčni kamni iz žolčnika prehajajo v žolčevode, se pod desnim rebrnim lokom pojavi bolečina, ki se širi v žličko ali hrbet. Prihaja v napadih, traja 15 do 30 minut, lahko jo spremlja slabost ali bruhanje. Gre za žolčne kolike, ki običajno nastanejo po zaužitju mastne, težke hrane. Kadar se kamen sprosti v žolčevod ali preide nazaj v žolčnik, bolečine navadno izzvenijo. Če pa ne popustijo ali trajajo več ur, gre lahko za vnetje žolčnika ali žolčevoda, vnetje trebušne slinavke ali za kakšno drugo obolenje. V tem primeru je treba čimprej poiskati zdravniško pomoč.
Če kamni povzročajo težave, je potrebno zdravljenje, in sicer operativna odstranitev žolčnika (holecistektomija). Večina posegov se naredi laparoskopsko, kirurg torej operira skozi majhna vstopna mesta na trebušni steni s pomočjo kamere, ki sliko prenaša na zaslon. Okrevanje je hitrejše, brazgotine majhne, bolnik gre lahko načeloma že drugi dan po operaciji domov. Zelo redko uporabljena metoda je raztapljanje žolčnih kamnov, uporabljajo se žolčne kisline. Topiti je namreč možno samo holesterolske kamne, po raztapljanju se kamni pogosto spet pojavijo, obstaja pa tudi veliko tveganje, da med dolgotrajnim zdravljenjem pride do zapletov. Poznamo tudi zunajtelesno drobljenje žolčnih kamnov z udarnimi valovi (ESWL).

Polipe žolčnika je treba redno spremljati
Polipi žolčnika so izrastki na sluznici žolčnika, ki jih najpogosteje naključno odkrijemo ob ultrazvočni preiskavi trebuha. Večinoma ne povzročajo težav, nekateri bolniki pa lahko imajo bolečine pod desnim rebrnim lokom. Po odkritju polipov so potrebne redne ultrazvočne kontrole. Ko polipi merijo 1 centimeter ali več, je potrebno žolčnik operativno odstraniti zaradi povečanega tveganja za razvoj karcinoma žolčnika.
Vnetje žolčnika ali holescistitis nastane zaradi zapore žolčnega izvodila s kamnom, zaradi česar se žolčnik napne. Zmanjšan pretok krvi zaradi pritiska na steno žolčnika privede do vnetja, ki je najprej sterilno, v nekaj dneh pa se okuži. Kaže se s hudimi bolečinami pod desnim rebrnim lokom, bruhanjem in visoko vročino. Potrebno je bolnišnično zdravljenje, post, protibolečinska terapija, infuzije, antibiotiki in čimprejšnja operacija žolčnika.
Rak žolčnega sistema zajema rak žolčnika in rak žolčnih vodov. Bolezenski znaki niso značilni (slabost, bolečine v trebuhu, hujšanje, izguba teka, akutno vnetje žolčnika, zlatenica s srbenjem kože in patološki jetrni testi), bolezen pa je ozdravljiva le v začetni bolniki. Žal pa se težave pojavijo šele, ko se rak žolčnika že razširi čez steno. Ženske zbolevajo pogosteje kot moški, dejavniki tveganja za njegov razvoj pa so žolčni kamni s kroničnim vnetjem žolčnika, žolčni polipi, porcelanast žolčnik, nekatere rakotvorne snovi iz okolja. Osnovni način zdravljenja je operativni.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine