Zadrževanje oziroma delo na prostem je v hudi vročini, ko se temperature v senci dvignejo nad 30 ali do skoraj 40 stopinj, kar je zadnje čase vse pogosteje poleti tudi pri nas lahko zelo nevarno. Najtežje je gotovo kmetom, gradbincem, vzdrževalcem cest, komunalnim delavcem, poštarjem, starejšim, kroničnim bolnikom, otrokom in še komu.

Človeško telo mora vzdrževati telesno temperaturo približno 37 stopinj Celzija. Če se začne pregrevati, lahko pride do toplotnega stresa. Temperaturne skrajnosti v vročinskih valovih ogrožajo sposobnost telesa, da uravnava notranjo telesno temperaturo. Lahko se tudi poslabšajo kronične bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, možgansko-žilne bolezni in bolezni, povezane s sladkorno boleznijo.

Vročinski udar zahteva takojšnjo zdravniško pomoč

Telo se hladi z izhlapevanjem znoja iz kože. Hladilni učinek je zlasti učinkovit pri nizki relativni vlažnosti zraka. Na vročih in vlažnih delovnih mestih pa zrak ne more sprejeti vlage, ki nastaja z znojenjem. Temperatura telesa se zviša tudi zaradi telesnih naporov oziroma dela. Spremembe pretoka krvi in čezmerno znojenje zmanjšujejo človekovo sposobnost za fizično in umsko delo. Pri fizičnem delu nastaja dodatna presnovna toplota in le še povečuje toplotno obremenitev telesa. Pri delu v vročem okolju so naše umske sposobnosti zmanjšane, storilnost pade za 15 odstotkov, večja je tudi verjetnost poškodb. Tveganje je največje pri tistih, ki delajo zunaj, za vročimi stroji, opravljajo fizično zahtevne naloge ali imajo omejen dostop do vode. Vročinski udar ali vročinska kap je najhujši zdravstveni zaplet zaradi izpostavljenosti skrajnim temperaturam in zahteva nujno zdravstveno pomoč. Do vročinskega udara pride, ko telo ne more več uravnavati svoje temperature. Mehanizem znojenja odpove, telesna temperatura se hitro dvigne in telo se ne more več ohladiti. Ko pride do toplotnega udara, lahko temperatura telesa v 10 do 15 minutah naraste na 40 stopinj ali več. Znaki so zmedenost, spremenjeno duševno stanje, nejasen govor, nerazumno vedenje, popolna ali delna izguba zavesti (koma), vroča, suha koža ali obilno potenje, lahko nastanejo krči. Posledica je lahko trajna invalidnost ali smrt, če oseba ne prejme nujnega zdravljenja.

Prvo pomoč pomeni takojšnji klic na telefonsko številko 112 (nujna medicinska pomoč). Medtem ko čakate na pomoč, premaknite osebo v senco, odstranite odvečna oblačila in uporabite hladno vodo ali hladne obkladke (na glavo in vrat, pod pazduhami in na dimlje), da znižate telesno temperaturo. Da pospešite hlajenje, naj okrog prizadetega kroži zrak z ventilatorjem ali pahljanjem. Ne silite osebe, naj pije tekočino.

Blažja oblika bolezni, povezane z vročino, ki se navadno pojavi pred vročinsko kapjo, pa je toplotna izčrpanost. Pojavi se, ko se telo pregreje in se bori za učinkovito uravnavanje svoje temperature. Simptomi lahko zajemajo šibkost, omotico, utrujenost, glavobol, čezmerno potenje, slabost, bruhanje, mišične krče in bledo ali vlažno kožo. Prepoznavanje toplotne izčrpanosti in ustrezno ukrepanje je izjemno pomembno. Če občutite simptome toplotne izčrpanosti, takoj ukrepajte, da se ohladite. Premaknite se v hladnejše okolje, počivajte, pijte hladno tekočino in kožo vlažite s hladno vodo. Če simptomi ne izginejo ali se poslabšajo, poiščite zdravniško pomoč.

Preprečimo zaplete zaradi toplotnih obremenitev

V času vročinskih valov se izogibajte delu ali zadrževanju na prostem. Sledite vremenski napovedi in bodite vnaprej pripravljeni, kako boste ukrepali v vročini. Načrtujte zunanje in fizično zahtevnejše delo v hladnejših delih dneva. Kratki odmori vsako uro zmanjšajo zdravstveno tveganje ob enaki storilnosti. Med delom na soncu si zagotovite premično senco ali streho nad delovnim mestom, možnost občasnega umika v hladen prostor, ustrezno osebno varovalno opremo, ki pokrije čim več kože in koži dovoli, da diha. Nujno je piti dovolj tekočine, uporabljajte kremo za zaščito pred UV-žarki. Razmislite o klobuku s širokimi krajci in sončnimi očali za dodatno zaščito pred soncem. Za znižanje telesne temperature uporabite ventilatorje, klimatsko napravo ali hladne brisače. Tudi hladne prhe ali kopeli pomagajo pri uravnavanju telesne toplote. Bodite pozorni na otroke, starejše posameznike in tiste s kroničnimi boleznimi, saj so dovzetnejši za bolezni, povezane z vročino.

Prispevek je za Kmečki glas pripravila Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine.