Ponoči smrčite, se pogosto zbujate, čez dan pa ste pogosto utrujeni in nenaspani, čeprav spite dovolj ur? Potem je precejšnja verjetnost, da imate apneje med spanjem. Gre za resno obolenje, ki ga je treba nujno zdraviti.

Apneje med spanjem so vsaj deset sekund trajajoče prekinitve dihanja, ki nastanejo zaradi popolne zapore dihalne poti. Do teh pride na značilnih zožitvah v zgornji dihalni poti (žrelo, grlo). Ko se dihanje ustavi, začne v krvi padati koncentracija kisika in naraščati koncentracija ogljikovega dioksida. To sproži obrambne mehanizme, ki povzročajo, da se bolnik med spanjem pogosto prebuja, čeprav se tega največkrat sploh ne zaveda. Zaradi tega je čez dan nenaspan, utrujen in nerazpoložen ter zaradi tega bolj izpostavljen nezgodam pri delu in v prometu.

IZPOSTAVLJENI VELIKEMU STRESU

Apneje so kar trikrat pogostejše pri moških, pri ljudeh z odvečno telesno težo in povečanim obsegom vratu. Bolezen poslabšajo tudi uživanje alkohola, kajenje in uporaba nekaterih zdravil. Prave apneje med spanjem ima okoli 5 odstotkov ljudi, pojavnost obolenja pa z leti močno narašča. Navkljub vedno večjemu zavedanju o pomembnosti te bolezni pa okoli 80 odstotkov bolnikov še vedno ostane neprepoznanih. Bolnika na težave največkrat opozori partner, ki opaža, da ponoči preneha dihati ali hlasta za zrakom. Nezdravljena spalna apneja po ocenah strokovnjakov življenjsko dobro skrajša za povprečno deset let.

Pri spalni apneji je telo ponoči zaradi pomanjkanja kisika stalno v alarmantnem stanju in pospešeno izloča stresna hormona kortizol in adrenalin. Pomembnih globokih faz spanja je vedno manj, spanec vedno bolj šibek, prav tako tudi oskrba s kisikom. Sčasoma osebe zaradi apneje utrpijo povišan krvni tlak, motnje srčnega utripa, srčni infarkt, možgansko kap in diabetes, povečano je tudi tveganje motenj potence in erekcije.

Če sumite, da imate apneje med spanjem, morate obiskati osebnega zdravnika, ki vas bo napotil k otorinolaringologu ali pulmologu, specializiranemu za te motnje. Pri oceni dnevne utrujenosti si lahko pomagate z vprašalniki za oceno dnevne utrujenosti, ki so dostopni na spletu.

Za potrditev apnej med spanjem je treba opraviti poligrafsko testiranje. To je neinvazivna preiskava, pri kateri se pred spanjem na telo namesti naprava, ki meri vsebnost kisika v krvi, beleži dihanje skozi nos, položaj telesa in delo dihalnih mišic. Tako se pridobijo pomembni podatki o dihalnem vzorcu, na podlagi katerih lahko ugotovijo, če ali so motnje dihanja med spanjem in kako hude so. Sledi usmerjen otorinolaringološki pregled in včasih tudi pregled zgornjih dihal v kratki splošni anesteziji. Na podlagi ugotovitev vseh opravljenih preiskav pa se nato lahko izbere za bolnika najprimernejši način zdravljenja.

KAKO POTEKA ZDRAVLJENJE

Pri terapiji s pozitivnim tlakom (CPAP) se uporablja električni aparat, ki med spanjem v dihala vpihuje zrak, ki zaradi tlaka preprečuje, da bi se dihalna pot sesedla. Tako zdravljenje je učinkovito, vendar ga številni bolniki slabo prenašajo. Težava je tudi v tem, da je ta terapija doživljenjska, saj ne odpravlja vzroka za nastanek apnej. S tem načinom zdravljenja se ukvarjajo za to specializirani pulmologi.

Kirurško zdravljenje apnej med spanjem pa izvajajo nekateri otorinolaringologi. Temelji na prepoznavi mesta zožitve oziroma zapore v zgornjih dihalih. To je edino vzročno zdravljenje, saj je s posegom vzrok nastanka apnej odstranjen. Najpogostejše mesto zožitve je v ustnem žrelu, na nivoju mehkega neba. V tem primeru izvajajo uvulopalatoplastike, pri katerih mehko nebo skrajšajo in preoblikujejo.

Pri obravnavi bolnikov z motnjami dihanja med spanjem je še posebej napredovala kirurgija. Operativni posegi so manj agresivni in uspešnejši, pristope je olajšala tudi robotska kirurgija. Bolnikom s težjimi oblikami bolezni se lahko poskuša pomagati z napravami za stimulacijo živca za jezik. Naprava se, podobno kot srčni spodbujevalnik, vgradi v telo in ta nato ob vsakem vdihu z električnimi impulzi jezik potisne naprej ter tako sprosti prostor za dihanje. Obstajajo tudi opornice za pomik spodnje čeljusti naprej, ki po namestitvi v usta prav tako preprečujejo, da bi mehka tkiva v žrelu med spanjem padla nazaj. So pomembna alternativa kirurškemu in zdravljenju z aparati CPAP, posebej uspešne pa so pri bolnikih, ki imajo zožitev na nivoju korena jezika.

Mateja Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine