V intenzivnem modernem kmetijstvu so pesticidi danes nepogrešljivi. Od uporabe pesticidov imamo veliko koristi, hkrati pa tudi stranske učinke, na primer nevarnost za zdravje zaradi ostankov pesticidov v živilih in njihove potencialne strupenosti, mogoče pa so tudi akutne zastrupitve, predvsem med delom z njimi.

Pesticidi so v kmetijstvu za široko pridelavo hrane danes nepogrešljivi pri pridelavi hrane rastlinskega, živalskega izvora IN krme.

NAJDEMO JIH LAHKO V VSEH ŽIVILIH

Ljudje smo pesticidom izpostavljeni predvsem s hrano in pitno vodo pa tudi zaradi preživljanja časa na območjih, kjer se uporabljajo, kmetje pa so jim še posebno izpostavljeni pri delu. Pesticidi imajo lahko akutne in kronične toksične učinke na zdravje ljudi. Do akutne zastrupitve s pesticidi pride največkrat na delovnih mestih, ko na primer delavci uporabljajo pesticide v zaprtih prostorih in koncentracije teh snovi v zraku močno narastejo. Do kroničnih zastrupitev pa pride zaradi ponavljajoče se, dalj časa trajajoče izpostavljenosti ljudi manjšim koncentracijam pesticidov. Dolgotrajna izpostavljenosti lahko povzroči hude toksične učinke na živčevje, krvotvorne organe, ledvica, jetra, spolne organe, motnje hormonskega ravnovesja, okvare plodu med nosečnostjo, razvojne motnje, raka. Pesticidi pridejo na živila ali vanj bodisi neposredno (v živila rastlinskega in živalskega izvora z obdelovanjem rastlin in njihovo uporabo pri živalih) bodisi posredno (v živila živalskega izvora s krmo). Tvegana živila so sadje, zelenjava, žita in izdelkih iz žit, začimbe in pitna voda, če pronicajo v podtalnico pesticidi ali njihovi presnovki, ki jih uporabljamo na površju zemlje.

Ranljive skupine so otroci, nosečnice in doječe matere. Otroci namreč sprejmejo glede na svojo telesno maso več toksične snovi, njihova zmožnost izločanja teh snovi pa je manjša kot pri odraslih. Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje izidi uradnega nadzora vsebnosti ostankov pesticidov v živilih rastlinskega in živalskega izvora od leta 1999 kažejo, da je preseganje mejne vrednosti za ostanke pesticidov v živilih in pitni vodi navadno zelo redko. Še varneje je, če uživamo ekološko pridelano zelenjavo, sadje in žita, lokalno hrano, sezonsko, doma pridelano hrano. Sadje in zelenjavo pred uporabo dobro umijemo, saj s tem zelo zmanjšamo količino pesticidov, ki so na površini. Podoben učinek dosežemo tudi z lupljenjem.

AKUTNA ZASTRUPITEV S PESTICIDI

Ta se zgodi zaradi nenamernega vdihovanja ali politja s strupom po koži, predvsem pri osebah, ki delajo s pesticidi. Znaki so lahko bruhanje, driska, težko dihanje, glavobol, krči, motnje vida, tudi nezavest. Oseba se lahko čezmerno slini, ji je slabo, ima upočasnjen srčni utrip, močno solzenje, vrtoglavico, ozke zenice, se znoji … Na akutno zastrupitev s pesticidi pomislimo pri osebah, ki so delale s škropivi, in pri poskusu samomora, če najdemo v bližini prazno steklenico pesticida. Ob pojavu suma na zastrupitev s pesticidi je potrebna takojšnja zdravniška obravnava. Poklicati je treba nujno medicinsko pomoč (112), med ukrepi prve pomoči pa je treba poskusiti odstraniti strup (ustno votlino očistiti, strup na koži izpirati z vodo in milnico, oči spirati z vodo). Nezavestnemu nikoli ne dajajte piti. Shraniti je treba embalažo in vzorec pesticida. Da bi pred zastrupitvijo obvarovali otroke, mora biti vsa embalaža, ki vsebuje strupene snovi, shranjena na nedosegljivem mestu, potrebno je previdno ravnanje s pesticidi.

Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine