Vsako leto ob koncu rastne sezone astre ali nebine poskrbijo za barvitost na okrasnem vrtu. Astre v naravi rastejo v evropskih gorovjih, kjer zaraščajo apnenčasta sušna rastišča do 800 metrov nad morjem. Na okrasnem vrtu se navadno pojavljajo v kateri izmed gojenih različic.

Poleg botanične vrste, ki zacveti v rožnatovijoličnih odtenkih, lahko tako najdemo še sorto Veilchenkonigin s precej bolj temno vijoličnimi cvetovi. Zelo lep primerek je tudi sorta King George s cvetovi živahno vijolične barve. Gorska nebina se odlično obnese tudi kot rezano cvetje. Če boste odstranili vse liste, ki so pod vodno gladino, in dodali v vodo kapljico belila, bodo poganjki zdržali v vazi tudi do 14 dni.

Gorska nebina je bila poleg novih sort tudi vir novih križancev. Med nebinami pa najdemo tudi obmorsko nebino (A. tripolium), ki raste tudi v somornici. Pri nas jo lahko tako občudujemo v Sečoveljskih solinah, kjer od julija do oktobra odpira svoje nežno vijolične cvetove.

V vrtnarijah najdemo tudi številne druge klasične nebine, ki pa po novem niso več nebine. Med botaničnim preurejanjem rodu, so bili namreč vsi severnoameriški predstavniki prestavljeni v nov rod Sympyotrichum. Nebina A. novae-angliae je tako sedaj postala Sympyotrichum novae-angliae, vendar bo potrebnih še kar nekaj let, da se bodo imena prijela tudi v vrtnarijah in med ljubitelji teh čudovitih rastlin. Pri novoanglijski nebini imamo na voljo veliko pestrost sort, ki presega številko 70. V naravnem okolju rastejo na različnih sončnih rastiščih, kar je tudi recept za bujno cvetenje. Starejše sorte so v oblačnem in deževnem vremenu zapirale svoje cvetove, vendar so gojitelji to »pomankljivost« pri sodobnih sortah odpravili. Sedaj je slabost teh nebin le še golost spodnjega dela stebla, ki sčasoma izgubi vse liste. Novoanglijske nebine je zato priporočljivo saditi v sredino ali ozadje grede in z drugimi trajnicami zakriti neugleden spodnji del stebla.

RAZLIČNE SORTE

V vrtnarijah najdemo tudi številne druge klasične nebine, ki pa po novem niso več nebine. Med botaničnim preurejanjem rodu, so bili namreč vsi severnoameriški predstavniki prestavljeni v nov rod Sympyotrichum. Nebina A. novae-angliae je tako sedaj postala Sympyotrichum novae-angliae, vendar bo potrebnih še kar nekaj let, da se bodo imena prijela tudi v vrtnarijah in med ljubitelji teh čudovitih rastlin. Pri novoanglijski nebini imamo na voljo veliko pestrost sort, ki presega številko 70. V naravnem okolju rastejo na različnih sončnih rastiščih, kar je tudi recept za bujno cvetenje. Starejše sorte so v oblačnem in deževnem vremenu zapirale svoje cvetove, vendar so gojitelji to »pomanjkljivost« pri sodobnih sortah odpravili. Sedaj je slabost teh nebin le še golost spodnjega dela stebla, ki sčasoma izgubi vse liste. Novoanglijske nebine je zato priporočljivo saditi v sredino ali ozadje grede in z drugimi trajnicami zakriti neugleden spodnji del stebla.

Še večjo raznolikost pa najdemo pri novobelgijskih nebinah (S. novae-belgii), kjer je že več kot tisoč sort. Kompaktnejše sorte bodo tako zrasle nekje med 40 in 90 cm visoko, normalno visoke novobelgijske nebine pa se lahko dvignejo do skoraj 2 m višine. Njihova višina je odvisna tudi od tal, saj bodo rastline na lahkih peščenih tleh nekoliko nižje, na zelo bogatih tleh pa nekoliko višje od povprečja.

RAZMNOŽEVANJE Z DELJENJEM

Nebine zelo preprosto namnožimo z deljenjem obstoječih rastlin. To lahko opravimo vsaka tri leta. Enako kot vse druge pozno cvetoče trajnice tudi nebine množimo spomladi. Pri nebinah, ki zrastejo v goste grmičke, je najbolje izkopati celotno rastlino, korenine previdno sprati, nato pa z rokami ali z ostrim nožem razdeliti rastlino na manjše skupke. Starejši oleseneli osrednji del rastline zavržemo. Na novo razdeljene rastline posadimo približno 20 do 40 cm narazen (odvisno od velikosti rastline), da bodo imele dovolj prostora za rast. Ob sajenju dodamo v sadilno jamo nekaj kakovostnega komposta in preverimo, ali je treba skrajšati korenine. Predolge korenine se bodo v sadilni jami zavihale nazaj navzgor, zato jih raje po potrebi nekoliko skrajšamo.

Nebine pa lahko razmnožujemo tudi s stebelnimi potaknjenci. Na rastlini poiščite približno 10 cm dolge stranske poganjke in nežno odrežite. Z ostrim nožem prirežemo konico poganjka in ga po potrebi skrajšamo. Odstranite še vse nizko ležeče liste, ki bodo ob potikanju pod zemljo. Za potikanje uporabimo kakovosten in dobro odceden substrat.

Marjeta Hrovatin