Večina orhidej cveti jeseni. Tudi ponudba v trgovinah je v tem času velika in mnoge zamika, da bi jih kupili, vendar so negotovi, kakšno nego potrebujejo, potem ko odcvetijo. Vzgoja orhidej seveda zahteva nekaj znanja in izkušenj. Lastniku orhideje, ki je rastlino dobil v dar ali se je sam odločil za nakup cvetoče rastline, se postavlja vrsta vprašanj, kako naj z njo ravna.

NE ZALIVAMO PREVEČ

V času mirovanja orhideje zalivamo le toliko, da ne kažejo znakov izsušitve. To bo skromno zalivanje enkrat na teden ali celo manj, in to le toliko, da bo zemlja rahlo vlažna. Čas mirovanja orhidej navadno pride, ko rastlina odcveti. Ko začne spet odganjati, ko se konča čas mirovanja, začnemo rastlino zalivati izdatneje, vendar tudi zdaj s tem ne pretiravamo. Navadno jo zalivamo enkrat do dvakrat na teden, kar je odvisno od tega, kako hitro se zemlja izsuši. Ta naj bo v času rasti vlažna, ne pa mokra. Stoječa voda v lončku oslabi korenine in te zgnijejo, rastlina pa propade. Zato je priporočljivo, da orhideje zalivamo raje manj kot preveč. Vande in druge vrste, ki ne potrebujejo mnogo substrata, vam bodo hvaležne, če jih boste sem ter tja nekoliko osvežili s pršenjem. Vse orhideje zahtevajo mehko vodo, najbolje čisto deževnico, ki pa seveda ni vedno na voljo. Tudi klorirana voda iz vodovodne napeljave orhidejam ne koristi. Če ste v stiski, si pomagajte kar z navadno vodo, ki je stala v zalivalki vsaj en dan. Naj ne bo mrzla, ampak naj ima sobno temperaturo.

ALI JE GNOJENJE POTREBNO?

Rastline navadno tudi gnojimo. Isto velja za orhideje, čeprav so mnenja tu različna. Nekateri menijo, da gnojenje sploh ni potrebno, drugi gnojijo s tekočimi gnojili (ob zalivanju) enkrat na tri do štiri tedne in to s količino, ki dosega le tretjino do petino količine, ki jo uporabljamo pri preostalih lončnicah. Zaželena, vendar nenujna so kisla gnojila (kot za rododendrone in azaleje). Zelo uspešno je tudi gnojenje skozi liste, seveda z ustreznimi tekočimi gnojili in prav tako v majhni količini.

Največ težav povzroča na orhidejah kapar, ki ga je težko odstraniti. Rastlino je treba temeljito očistiti in napršiti z ustreznim sredstvom, ki ga uničuje. Rastlino je smotrno tudi presaditi v nov substrat, potem ko smo temeljito očistili in napršili tudi korenine. Reševanje take rastline je kar zamudno delo, ki lahko traja uro ali več. Če je rastlina močno prizadeta in tudi že uvela, jo je včasih bolje, vreči v smeti, še posebej, če imamo več rastlin. Tudi uši, ki pa redkeje napadajo orhideje, se znebimo podobno.

PRESAJAMO V POSEBEN SUBSTRAT

Kot vsako bitje se tudi orhideja razvija, raste, se veča. Po nekem času ugotovimo, da med lončkom, v katerem raste rastlina, in njo samo ni več pravega razmerja. Če ste orhidejo uspešno gojili, boste ugotovili, da je lonček premajhen. Orhidejo bo treba presaditi. Ko to ugotovimo, se nam zastavi vrsta vprašanj. Najenostavnejše vprašanje je, kam naj jo presadimo. Potreben je večji lonček, seveda. Vendar koliko večji? Zanesljiv odgovor na to dobimo šele, ko orhidejo izlončimo. Zato si pripravimo nekaj večjih lončkov. Če je bila orhideja v lončku, ki ima premer 10 cm, naj bodo med novimi lončki taki s premerom med 12 in 14 cm. Ker orhideja v naravi ne živi v zemlji, temveč na deblu in vejah drevesa, ne moremo uporabiti zemlje, ki jo uporabljamo za druge lončnice. substrat, ki je potreben za sajenje orhidej, je borovo lubje (večji in manjši kosi), stiropor, šota, oglje in mah.

Seveda pa so tudi orhideje, ki bolje rastejo v drugih substratih, kjer prevladujejo šota z mahom, stiropor in kremenčev pesek. Plastičen lonček napolnimo do ene tretjine z grobim materialom za dobro drenažo. Ta material rastlini tudi omogoči, da se nanj oprime s koreninami. Nato rastlino primemo v sredini, obrnemo lonček in poskušamo s tresenjem iz njega odstraniti čim več materiala, naprej pa si pomagamo z nožem. Z njim porežemo tiste korenine tik ob steni lončka, ki so se nanj oprijele. Ko je to delo končano, rastlino po navadi lahko izlončimo. Ko to naredimo, pregledamo in s škarjami odstranimo uvele korenine, pazimo pa na tiste, ki so še mlade, aktivne. pri tem odstranimo tudi nekaj starega substrata. Zdaj orhidejo položimo na substrat, ki je že v novem lončku, in začnemo pomešani substrat previdno vlagati na korenine, utrdimo pa ga s palci od roba proti sredini. Substrat mora biti precej vlažen, sicer nam to ne bo uspelo. Če so v substratu po presaditvi luknje, jih napolnimo z mahom. Po presaditvi naj bo rastlina postavljena tako, da ne bo prenizko ali previsoko v lončku.

Avtorica: Marjeta Hrovatin