Atopijski dermatitis je pogosta kožna bolezen, ki ima izrazito kroničen potek in zaradi tega povzroča veliko telesnega in psihičnega neugodja tako bolniku kot tudi njegovi družini. Najpogosteje se pojavlja v otroštvu.

Vzrok za nastanek obolenja ostaja nepojasnjen. Znano je, da se podeduje nagnjenost za nastanek bolezni, to pomeni, da se pogosteje pojavlja pri ljudeh, ki so dedno nagnjeni k alergijam. Atopijski dermatitis je zato pogost v družinah, kjer imajo krvni sorodniki alergijske bolezni (bronhialno astmo, seneni nahod, alergijsko vnetje veznic, koprivnico itn.). Poleg alergijskih mehanizmov so za nastanek obolenja pomembne tudi genetske motnje kožne pregrade. Posledica tega je povečano izgubljanje vode skozi kožo, zato postane ta suha in občutljivejša za dražljivce. Prizadene oba spola, v otroštvu je pogostejša pri dečkih.

POTEK BOLEZNI JE TEŽKO PREDVIDETI

Bolezen se lahko prvič pojavi ali vrne kadarkoli v življenju. To ja lahko blaga oblika atopijskega dermatitisa, ki običajno spontano izzveni v dveh do treh letih, ali pa kronični potek s pogostimi obdobji izboljšanj in poslabšanj kožnega stanja. Skoraj v polovici primerov se bolezen prvič pojavi v prvem letu starosti, po tem obdobju pa intenzivnost obolenja navadno upada. Več kot polovico bolnih otrok spontano ozdravi že v zgodnjem otroštvu, pri nekaterih pa se vnetne spremembe pojavljajo dlje časa, včasih celo do pubertete, redkeje do odrasle dobe.

Poglavitni znak je bolj ali manj močan srbež, vodilni znak pa suhost vnetno spremenjene kože. Vnetje kože se pojavlja na različnih delih telesa z značilno razporeditvijo glede na bolnikovo starost, v hujših primerih je lahko prizadeta vsa koža. V prvih dveh letih življenja prevladujejo vnetna žarišča na koži lic, čela in lasišča. Spremembe se lahko razširijo tudi na ramena in okončine, koža pod plenicami pa ni prizadeta. Vnetne spremembe so videti kot živo rdeče lise, ki rosijo in so posute z drobnimi bunčicami. Pri majhnih otrocih se vnetno spremenjena koža najpogosteje pojavi na zapestjih, gležnjih in izteznih straneh rok in nog. Vnetne spremembe ne izgledajo več tako sveže kot pri dojenčkih in malčkih. Pri šoloobveznih otrocih in mladostnikih so vnetna žarišča vidna najpogosteje v kolenskih in komolčnih pregibih, na zapestjih, gležnjih, hrbtiščih rok in stopal, po vratu, vekah in tudi trupu. Vnetne spremembe so zaradi dolgotrajnosti videti kot zadebeljena, luščeča se, pordela koža. Pri odraslih bolnikih z atopijskim dermatitisom je značilno spremenjena koža na obrazu, vratu, lasišču, zgornjem delu trupa, ramenskem obroču, v kolenskih in komolčnih pregibih in po hrbtiščih rok.

NEGA KOŽE Z NEGOVALNIMI MAZILI IN KREMAMI

Diagnozo postavi zdravnik družinske medicine ali pediater in/ali dermatovenerolog na podlagi podatkov o poteku bolezni, natančnega telesnega pregleda, krvnih preiskav in kožnih vbodnih alergijskih testov. Izguba vlage in srbenje se najučinkoviteje zmanjšujeta z redno uporabo mastnih negovalnih mazil, ki jih je treba nanašati na bolezensko spremenjena mesta dvakrat na dan ali vedno po kopanju. Pomembno je, da se mazila nanesejo na delno posušeno (še vlažno) kožo. Priporočljiva je uporaba oljnih in škrobnih kopeli za ohranjanje vlažnosti kože, te kopeli se lahko uporabljajo kot nadomestki mil za odstranjevanje umazanije in oblog lusk, ki so sicer gojišča za razmnoževanje bakterij. Na splošno so priporočljive čim pogostejše, a ne predolge kopeli v mlačni vodi. Odsvetovana je uporaba vseh kozmetičnih mil, penečih kopeli ter krem, saj lahko povzročajo draženje kože in nastanek kontaktnih alergij.

V primeru lokalnih vnetij osebni zdravnik, pediater ali dermatolog predpiše blage do zmerno močne lokalne kortikosteroide ali lokalne imunomodulatorje (pimekrolimus) v kombinaciji s protialergijskimi zdravili (antihistaminiki). Pri generaliziranem vnetju pa ne gre več le za lokalizirano prizadetost kože, ampak je hudo prizadet večji del površine telesa. V zadnjem primeru se lahko predpišejo sistemski kortikosteroidi (kratkotrajno), sistemski imunomodulatorji ali ultravijolična terapija. Tako pri lokalnih kot pri generaliziranih kožnih vnetjih pogosto prihaja tudi do sekundarnih okužb, ki se zdravijo z antibiotiki, antimikotiki in/ali antivirusnimi zdravili. Od leta 2019 so na voljo tudi nova biološka zdravila, namenjena predvsem hudo prizadetim bolnikom. Obstajajo tudi podporne skupine – Društvo Atopijski dermatitis in Zavod Atopika.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Foto: Shutterstock