Putika ali  protin je presnovna bolezen, pri kateri se v telesu tvori prevelika količina sečne kisline ali pa se ta skozi ledvice slabo izloča. Posledica je povečana vrednost sečne kisline v krvi, zaradi česar se nalagajo kristali sečne kisline v sklepe in druga tkiva, kjer povzročijo vnetje.

Bolezen se pogosteje se pojavlja pri moških, starejših od 40 let, pri ljudeh s čezmerno telesno maso ter pridruženimi obolenji, delno je genetsko pogojena, tveganje zanjo pa poveča tudi jemanje določenih zdravil (diuretiki, acetilsalicilna kislina ipd.). Sečna kislina nastaja v telesu kot končni proizvod razgradnje purinov v jetrih, iz telesa se izloči večinoma preko ledvic. Purini so v celicah našega telesa in so vključeni v sintezo beljakovin in celično presnovo, dobimo jih tudi iz prehrane. Ni pa nujno, da vsi, ki imajo zvišano raven sečne kisline v krvi, tudi zbolijo, saj je zvišana raven sečne kisline v krvi bistveno pogostejša od pojavnosti same putike. Nezdravljena lahko putika vodi do deformacij sklepov in invalidnosti.

KAJ SPROŽI NAPAD?

Pri napadu putike se bolečina v prizadetem sklepu pojavi nenadoma, pogosto ponoči, in postane v nekaj urah zelo huda. Sklep je otečen, pordel, toplejši in občutljiv na dotik. Lahko se pojavi tudi mrzlica s povišano telesno temperaturo. Največkrat je prizadet palec na nogi, lahko pa so prizadeti tudi nart, gleženj, peta, koleno, zapestje, mali sklepi prstov rok ali komolec. Napad lahko sproži večja količina popitega alkohola, hitro hujšanje, poškodbe sklepov, operativni poseg, okužba, stres, prevelika količina hrane, ki vsebuje veliko purinov.

Bolezen se razvija postopoma, raven sečne kisline v krvi je lahko povišana več let brez kakršnih koli težav. Prvemu napadu sklepnega vnetja pri večini bolnikov sledi ponovni napad že v prvem letu. Poznejši napadi prizadenejo več sklepov naenkrat, potekajo huje in so dolgotrajnejši. Sčasoma se razvije kronična oblika s pojavom tofov (večji skupki kristalov sečne kisline v koži uhlja, nad sklepi prstov, v sklepnih ovojnicah).

Za diagnozo putike je potreben pregled, odvzem krvi in urina za laboratorijske preiskave, odvzem sklepne tekočine (punkcija sklepa). Diagnozo bolezni potrdimo s polarizacijskim mikroskopom, če v sklepni tekočini najdemo igličaste dvolomne kristale.

ZDRAVLJENJE

Ob akutnem napadu je potrebno mirovanje, počitek z dvignjenim prizadetim sklepom. Napad se navadno umiri sam od sebe v treh do desetih dneh. S pravočasnim ukrepanjem lahko ublažimo bolezenske znake in skrajšamo trajanje zagona bolezni. Od zdravil ob ustrezni zaščiti sluznice prebavil uporabljamo nesteroidne antirevmatike, ki delujejo protibolečinsko in ublažijo vnetje, a nikoli acetilsalicilne kisline, saj lahko ta podaljša čas napada sklepnega vnetja. Pri bolnikih z zadržki za zdravljenje z nesteroidnimi antirevmatiki (ledvični bolniki, srčno-žilna obolenja, antikuagulantno zdravljenje) napad putike zdravimo z glukokortikoidi ali kolhicinom. Pri vnetju le enega sklepa je možno tudi vbrizganje glukokortikoida v sam sklep.

Po popolni umiritvi akutnega zagona putike uvedemo alupurinol, ki znižuje raven sečne kisline v krvi, lahko tudi zmanjša večje oziroma odpravi majhne tofe in je edino zdravilo, ki dolgoročno ugodno vpliva na razvoj bolezni. Potrebno je redno jemanje. Odmerka alopurinola nikoli ne spreminjamo med akutnim napadom bolezni, ker bo drugače artritis potekal težje.

Pogostost napadov protina zmanjšuje tudi izogibanje odvajalom za vodo, vzdrževanje ustrezne telesne teže in popolna opustitev uživanja alkoholnih pijač. V primeru zvišanega krvnega tlaka, holesterola in sladkorne bolezni je seveda treba sočasno zdraviti tudi ta stanja.

POMEMBNA JE PRIMERNA, URAVNOTEŽENA PREHRANA

Večina ljudi natančno ve, kje in kdaj so se pregrešili, da se je putika pojavila. Dieta zmanjša možnost pojava zagonov bolezni, pomembno je izogibanje hrani z veliko purini. Med prepovedana živila sodijo divjačina, gos, drobovina, mesne omake in juhe, sardele, školjke, prava kava, kvas, alkohol, možgani, jetra. Strogo omejeni naj bodo meso, mesni izdelki, školjke in mehkužci, beluši, špinača, grah, cvetača, ohrovt, gobe, fižol, breskve, grozdje, marelice in rabarbara. Dovoljeni pa so mleko in mlečni izdelki, jajca, vsa zelenjava in sadje razen prej naštetega, marmelada, testenine, riž, krompir, koruza, vsa žita razen kosmičev. Pomembna je zadostna hidracija (voda, mineralna voda, nesladkani čaji). Odsvetovano je pitje alkoholnih pijač, zlasti piva.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Foto: Shutterstock