Sezona vrtnarjenja in dela na njivah je v polnem razmahu in premalo ljudi se zaveda, da je lahko prav vrtnarjenje vzrok za bolečine v križu, otrdel vrat ali boleča ramena. Le malokateri vrtičkar se pred aktivnim delom na vrtu ali njivi primerno pripravi.

Vrtnarjenje ni tako nedolžno opravilo, kot se zdi prvi hip. Zaradi hitrega, dolgotrajnega sklanjanja, nepravilnega dvigovanja, nošenja, neustrezne drže med delom lahko pride tudi do poškodb. Prav tako moramo biti med samim delom pozorni na ponavljajoče se gibe. Ti so pogosto neprimerno sedenje, klečanje ali nepravilno sklanjanje, zaradi katerega so pogoste prav bolečine v križu.

NEPRAVILNA DRŽA

Pogosti gibi telesa pri vrtnarjenju lahko povzročijo napetost v mišicah in poškodbe zaradi ponavljanja. Predvsem so za hrbet obremenjujoče aktivnosti, kot so lopatenje, delo z motiko in puljenje plevela. Pri vseh teh dejavnostih obremenjujemo mišice, vezi in sklepe hrbta. Pogostokrat nam ti gibi povzročijo mišične krče, ki se razvijejo v bolečino in zakrčenost.

Med vrtnarjenjem so zelo obremenjena tudi kolena. Zaradi ponavljajočih se gibov pa tudi pritiska na kolenski sklep lahko pride do bursitisa kolena. To je vnetje sinovialnih vrečk v kolenu (imenujejo so bursa – majhne votline), ki ga spremlja kopičenje vnetne tekočine v njih. Zaradi vnetja posledično nastane oteklina, včasih je lahko velika tudi deset centimetrov. Da to preprečimo ali ublažimo, si lahko pri sejanju in pletju pomagamo tako, da si podložimo mehko podlago. Večkrat si odpočijte in se sprehodite, s tem boste zmanjšali pritisk na koleno.

Pri vrtnarjenju pogosto pride tudi do utesnitvenega sindroma ramenskega sklepa, ki nastane, kadar se mehka tkiva (tetive mišic, mišična narastišča, burza) drgnejo ali stiskajo ob spodnji del kosti lopatice. Zaradi nenehnega draženja tetive ali narastišča pride do vnetja in otekline. Bolečina se pojavi na sprednji, srednji, zadnji ali zgornji strani rame. Lahko se prenaša po nadlahti roke do komolca. To poškodbo povzročajo predvsem gibi in aktivnosti, ki zahtevajo dvigovanje rok, delo z rokami nad ravnijo glave, delo vstran od telesa, delo, ki zahteva veliko rotacij v ramenskem sklepu (obrezovanje grmovnic, sadnega drevja, pa tudi striženje žive meje). Te aktivnosti zato večkrat prekinite in zamenjajte z drugimi, da preprečite poškodbe ramen.

KAKO »ZDRAVO« VRTNARITI

Pri vrtnih opravilih skušajte obdržati pravilno telesno držo. To velja predvsem za zravnan hrbet, pravilno dvigovanje težjih stvari, pravilno sklanjanje in počepanje. Najbolj vam bo pomagala ravno ustrezna drža oziroma zadrževanje nevtralnega položaja hrbtenice. To pomeni, da ne glede na to, kaj počnete, poskusite obdržati hrbtenico v takšnem položaju, kot jo imate, ko stojite. Ko dvigujete bremena, pa poskusite gib izvesti iz kolkov in z nevtralnim položajem hrbtenice, težje stvari torej dvigujte z nogami in ne s hrbtom! Ne počepajte do konca in ne vstajajte na silo, tako boste kolenom prihranili velik napor. Kombinirajte različne aktivnosti med sabo, da lahko redno zamenjate gibanje in ne ponavljate predolgo enih in istih gibov.

Odmori med delom so še kako pomembni, nikakor ne pretiravajte. Delo na vrtu poskusite razporediti čez dan ali dva, če je le mogoče, med samim delom imejte tudi več krajših odmorov. Lahko se sprehodite, pretegnete, še posebej pa ne pozabite na razbremenitve hrbtenice. To lahko naredite tako, da se z rokami oprete na kakšno vrtno mizo ali klop. Roke postavite v širino ramen in se nagnite z boki do roba mize ali klopi. Poskusite prenesti težo svojega telesa na roke. Noge so rahlo pokrčene in počivajo na tleh. Pijte veliko tekočine, to je še posebno pomembno, ko so temperature zunaj višje in delate na soncu. Obujte in oblecite se udobno, ne pozabite na zaščito pred soncem. Uporabljajte primerno orodje, ki vam delo olajša, ne oteži. V primeru ponavljajočih se in dalj časa trajajočih težav ter bolečin pa je vsekakor treba poiskati strokovno pomoč.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine