Božični in novoletni prazniki so za mnoge najlepši čas v letu. V ospredju so druženje in zabava, še posebno se poudarja družinska povezanost. Vendar ne pozabimo, da so to lahko za veliko ljudi tudi hudi časi iz zelo različnih razlogov. Veseli december lahko za marsikoga pomeni vse drugo kot pa veselje.

Prazniki so bili zgodovinsko gledano od nekdaj obdobje družinskega povezovanja, obenem pa se v tem času nekateri ljudje počutijo osamljene, in to povzroča duševne stiske. Pomembno je razumeti, da ni nobenega pravila, kako naj bi se odzivali na praznični čas. Ljudje imajo pogosto visoka pričakovanja glede tega, kakšni bi prazniki morali biti. Ko ta pričakovanja niso izpolnjena, pa so velikokrat razočarani.

Med prazniki se stiske še poglobijo

Številne ljudi tarejo denarne težave in se počutijo krive, ker svojim bližnjim ne morejo kupiti daril ali pripraviti razkošne praznične pojedine. Marsikdo si med prazniki vsaj malo oddahne od vsakdanjega tempa, to pa lahko prinese večji vpogled vase in v svoje težave. Svoj del prinesejo tudi predpraznična oglaševanja, kjer podobe zadovoljnih ljudi velikokrat ustvarjajo iluzijo, da težav ni.

Eden izmed dejavnikov, ki zelo zvečajo stiske med prazniki, je osamljenost. V prazničnem času namreč razlika med nekom, ki ima bližnje (prijatelje, svojce), in tistim, ki jih nima, postane še očitnejša. Medtem ko se drugi ob koncu leta več družijo s sodelavci, družinskimi člani ali prijatelji, osamljena oseba še bolj občuti, kako močno ji manjka občutek bližine in pripadnosti.

V prazničnem času so še posebno ranljivi tisti, ki so nedavno izgubili nekoga bližnjega zaradi smrti, ločitve, selitve ali drugih razlogov. Enako lahko občutimo tudi ob izgubi hišnega ljubljenčka, saj tudi to prekine naše ustaljene vzorce in družinsko obredje. Med prazniki močneje pogrešamo ljubljeno osebo, in to lahko vzbudi tudi občutke osamljenosti. Pomembno vlogo imajo drugi svojci, saj lahko žalujočemu dajo občutek, kako pomemben je med njimi.

Pravočasno poiščimo strokovno pomoč 

Če med prazniki občutimo duševno stisko, najprej poskusimo premisliti, kaj nas skrbi, saj lahko tako dobimo vpogled v bistvo problema. Bodimo hvaležni za to, kar imamo že sedaj, in se ne menimo za medije, ki nam vsiljujejo lažno predstavo o popolnosti prazničnega obdobja ter nenehni sreči. Naredimo si načrt dejavnosti čez dan, obvezno dodajmo tudi kakšno telesno dejavnost, kot je sprehod na prostem. Tudi če smo trenutno sami, lahko koga pokličemo po telefonu, si pogledamo film ali beremo knjigo. Izogibajmo se pretiranemu uživanju alkohola in prenajedanju, saj se bo naše razpoloženje potem še poslabšalo. Upoštevajmo svoje denarne omejitve pri nakupu daril in pripravi prazničnega razpoloženja. Sebi in bližnjim (če jih imate) raje posvetimo svoj čas.

Če pa občutite veliko stisko, ki se stopnjuje do brezupa, si ne obotavljajte poiskati strokovne pomoči! Težave v duševnem zdravju se bodo s strokovno obravnavo izboljšale in iskanje pomoči ni sramotno. Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu ali na druge oblike pomoči. Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na dežurnega zdravnika, na urgentno ambulanto najbližje splošne ali psihiatrične bolnišnice oziroma na reševalno službo (112) ali na telefon za pomoč v stiski Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj) in zaupna telefona Samarijan in Sopotnik: 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.