Bolečine v sklepih so ena izmed najpogostejših težav in lahko prizadenejo vsakogar. So vedno simptom neke bolezni ali poškodbe, niso pa vedno nevarne ali stalne in običajno se razmeroma hitro umirijo. S starostjo so vse pogostejše.

Bolijo lahko različne strukture sklepa – pokostnica, sklepna ovojnica, vezi ali mišice. Bolečine v sklepih se lahko pojavljajo že pri otrocih. Otroci imajo lahko že ob rojstvu prirojene težave s sklepi, na primer izpah kolka. Pozneje so najpogostejše težave zaradi preobremenitve sklepov ob hitri rasti, na primer v kolenih po skokih in teku, in prehodna vnetja sklepne ovojnice, na primer v kolku, zaradi neprimernega imunskega odziva telesa, na primer po prebolelih virozah. Tovrstne težave učinkovito blažimo s počitkom in paracetamolom, tako da v nekaj dneh spontano izzvenijo.

Eden izmed najpogostejših vzrokov za bolečine v sklepu je zagotovo poškodba tega. Vsaka poškodba lahko vodi v kronično sklepno bolečino, zlasti če ni bila primerno zdravljena. Revmatske bolezni pa so imunske bolezni, ki telo prizadenejo sistemsko, v celoti. To pomeni, da težave niso omejene samo na sklepe, temveč se bolezenski znaki pojavljajo tudi na drugih organih po telesu. Poznamo jih več sto vrst, večina pa jih je kroničnih in trajajo do konca življenja. Redkejši in resnejši razlogi bolečine v kolku pri otrocih in odraslih pa so odmrtje ali zdrs glavice stegnenice, tumorji, težave s ščitnico, endokrinološke, infekcijske, nevrološke in metabolne bolezni. Te zahtevajo obsežno diagnostiko, specifično zdravljenje in velikokrat operativni poseg.

OSTEOARTROZA

Pri odraslih in predvsem starejših osebah je najpogostejši razlog bolečin v sklepu primarna ali sekundarna osteoartroza. Gre za obrabo sklepnega hrustanca in posledične degenerativne spremembe sklepa. Čeprav se spremembe začno že v zgodnji mladosti, se izrazijo šele v starosti. Vzroka primarne osteoartroze ne poznamo, sekundarna pa je posledica različnih bolezni in poškodb. Sekundarna se lahko pojavi prej, posebno pri posameznikih, ki so že v mladosti pretrpeli poškodbe ali zboleli. Rentgenske znake osteoartroze ima po petinšestdesetem letu že približno 40 odstotkov ljudi, po petinsedemdesetem pa skoraj vsi.

Največje težave se pojavijo na sklepih, ki nosijo največ teže, to so kolena, kolki, vrat in križ ali na sklepih, ki jih ponavljajoči se gibi preveč obrabijo, na primer v prstih rok. Hrustanec zaradi staranja izgublja prožnost in slabi.

Dodatni dejavniki, na primer preobremenitev, pa ta proces le še pospešijo. Zaradi razgradnje hrustanca nastajajo poškodbe spodaj ležeče kosti, nastajajo kostni izrastki, kostne ciste, vname se lahko tudi sklepna ovojnica. Sklep zato postane boleč, otrdel in manj gibljiv.

KAKO SI LAHKO POMAGAMO SAMI

Bolečine se poslabšajo ob večjih obremenitvah, medtem ko jih razbremenitev, počitek in jemanje protivnetnih in protibolečinskih zdravil omilijo. Hlajenje prizadetega sklepa, fizioterapija (magnetoterapija, TENS, ultrazvok itn.) ter kinezioterapija, to je krepitev mišic, večinoma zadoščajo. Še posebno to drži za bolečine v križu in kolenu. Močna stegenska mišica kolenski sklep stabilizira in ga razbremeni.

Vaje za preprečevanje bolečin v križu uspešno okrepijo mišice steznika, to je trebušne stene, in preskrbijo medvretenčni ploščici z zadostno količino hrane in kisika. Pomembna je tudi dobra hidracija, nekateri fiziatri svetujejo počasno pitje rehidracijskih raztopin ves dan. Med zdravili svetujemo paracetamol za blage bolečine, nesteroidne antirevmatike (NSAR) za srednje in opiatne analgetike za hude bolečine. Možno je tudi vbrizgavanje protivnetnih zdravil ali hialuronske kisline v sklep. Nekateri pripravki, kot so glukozamin sulfat ali hondroitin sulfat, imajo nasprotujoče si dokaze o učinkovitosti, ker so varni, pa jih za samozdravljenje ne odsvetujemo. V poznejših fazah bolezni, ko je zaradi deformacij gibljivost močno omejena in bolečina stalna, je potreben operativni poseg, na primer menjava ali zakostenitev sklepa.

Neustrezna drža, pretirana in nepravilna telesna dejavnost in prevelika telesna teža so pri osteoartrozi razlogi za hitrejše napredovanje bolezni. Zmanjšanje telesne teže in redna telesna aktivnost razbremenita sklepe in ohranjata dobro funkcijo. Pri revmatoloških obolenjih preventivno žal ne moremo ukrepati, veljajo pa enaka pravila za ohranjanje gibljivosti in zmanjšanje bolečin.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Fotografija: Pixabay