Visoke poletne temperature seveda vplivajo tudi na višino krvnega tlaka. Sistolični krvni tlak pade povprečno za 5 mm Hg, diastolični pa za 3 mm Hg, pri zdravljenih bolnikih s hipertenzijo lahko tudi več. Še posebno srčni bolniki naj bodo v poletnih mesecih previdni in se izogibajo naporom, obremenitvam ter naj se raje zadržujejo v senci ali še bolje v notranjih ohlajenih prostorih.

Poleti vročina razširi krvne žile, kar posledično povzroči padec krvnega tlaka. Nekaj pa k temu pripomorejo tudi poletni meseci, ko načeloma živimo bolj zdravo. Več se gibljemo, uživamo več sadja in zelenjave, pa tudi počitnice z manj stresa pripomorejo k temu. Vroče poletje je povezano tudi z visoko vlažnostjo v zraku, ki prav tako vpliva na zdravje ljudi s hipertenzijo. Zaradi visoke vlage in temperature se pretok krvi poveča, to pa obremenjuje srce, ki mora črpati močneje. Da bi telo ohranilo telesno temperaturo, se bolj poti, s tem pa se poveča tveganje za dehidracijo, kar dodatno obremenjuje srce.

PRILAGODITEV TELESA VROČINI PRI BOLEZNIH SRCA

Bolezni srca, predvsem srčno popuščanje, pomembno vplivajo na sposobnost ohlajanja telesa, saj srce ni več sposobno prečrpati dovolj krvi, da se zagotovi povečan pretok skozi podkožje kot pomemben del ohlajevanja telesa. Sam proces potenja pri srčnem popuščanju sicer ni okrnjen, bolniki s srčnim popuščanjem namreč pogosto že brez pregrevanja tožijo o pretiranem potenju. Zaradi pregrevanja, povečanega dela srca in izsušitve lahko nastanejo pri bolnikih z boleznijo srca dodatni zapletI, in sicer poslabšanje srčnega popuščanja (zaradi kombinacije prevelikega delovanja srca ob povečanem pretoku skozi podkožje ter ob izsušitvi zaradi potenja) in miokardnega infarkta (srčne kapi). Opisana je tudi povezava med višjo telesno temperaturo in pospešenim strjevanjem krvi, kar lahko vodi v nastanek strdkov tudi v srčnih žilah. Nastanejo lahko motnje srčnega ritma z nenadno srčno smrtjo vred – elektrolitsko nesorazmerje kot posledica pretiranega potenja lahko vodi v nestabilnost srčne membrane, kar lahko, sploh ob poprejšnji bolezni srčne mišice, privede do pomembnih motenj srčnega ritma, ki so lahko tudi usodne.

PRIPOROČILA ZA POLETJE

Znojenje je fiziološki proces, ki je pri ljudeh nujen za uravnavanje telesne temperature. Ljudem s hipertenzijo se za poletne dni svetuje, da popijejo vsaj 8 kozarcev vode. Pri bolnikih s hipertenzijo, ki se zdravijo z diuretiki (zdravila za odvajanje vode), je večja nevarnost dehidracije. Zato je pomembno, da bolnik spije dovolj tekočine, vsaj 8 kozarcev vode (2 litra). Previdnost je seveda potrebna pri bolnikih, ki imajo omejitev vnosa tekočine (srčno popuščanje!). Kofein pri nekaterih ljudeh prehodno zviša krvni tlak, ima pa na drugi strani tudi diuretični učinek, a to še ne pomeni, da bomo po kavi zato posegali pogosteje. Omejimo njeno količino, kakšna skodelica kave na dan pa seveda ne bo naredila velike škode.

Kajenje je pomemben dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, zato ga je priporočljivo čim prej opustiti. Dokazano ima tudi pasivno kajenje negativne učinke. Redna telesna dejavnost je ključnega pomena za zdravje srca in ožilja, ne opustimo je niti poleti, le prilagoditi je treba vadbo in jo prestaviti na hladnejša jutra in večere. Ne pozabimo na dovajanje tekočine. Vsi tisti, ki jemljejo diuretike, naj bodo še posebno pozorni, da bodo pili dovolj vode ali čajev.

NE POZABITE

Tudi na dopustu ne pozabite na redno merjenje krvnega tlaka in redno jemanje zdravil. Ko pripravljamo počitniški kovček, nikar ne pozabimo vanj dodati tudi ustrezne količine zdravil za ves čas dopusta. Pri shranjevanju zdravil upoštevajte navodila o shranjevanju, ki so navedena na embalaži in v navodilu za uporabo.

Na pot se odpravite v zgodnjih jutranjih ali poznih popoldanskih urah in poskrbite za postanke. Srčnega bolnika naj na dopustu spremlja zdrav sopotnik, ki mu lahko pomaga ob nepredvidljivih zapletih. Pijte pogosteje, najboljša je voda, izogibajte se alkoholu in sladkim pijačam. Izogibajte se obilnim in težkim obrokom, raje izberite sveže sadje in zelenjavo. Kopanje ali plavanje v primerno topli vodi je priporočljivo, saj olajša vročinsko obremenitev. Treba se je izogibati močnemu, neposrednemu soncu med 10. in 15. uro, ne pozabimo na ustrezno zaščito pred soncem s pokrivali, zmerno sončenje pa je priporočeno v jutranjih in poznih popoldanskih urah.