Srbenje kože je zaščitni mehanizem, pri katerem s praskanjem odstranimo insekte in različne dražeče snovi s površine kože. Praskanje prinese vsaj prehodno olajšanje neprijetnega občutka srbenja. Srbenje lahko čutimo le na določenem mestu ali mestih na koži ali pa nas srbi koža vsega telesa.

Srbež je poleg bolečine najbolj neprijeten občutek, ki nastane v koži. Blag srbež je precej neprijeten, hude oblike srbeža pa lahko poslabšajo kakovost življenja. Poleg kožnih bolezni lahko srbež povzročajo različne sistemske bolezni in nekatera zdravila. Kožne spremembe, ki so posledica srbeža, se kažejo na začetku kot razpraskanine, pri dolgotrajnem drgnjenju kože pa kot zadebeljena pordela koža s poudarjeno kožno risbo. Včasih vidimo na koži zaradi srbeža spremembe, ki nastanejo zaradi drugotne okužbe z bakterijami ali zaradi kontaktne alergije na različne pripravke, ki jih uporabljamo za lokalno zdravljenje.

LAHKO JE ZNAK RESNEJŠIH OBOLENJ

Srbež spremlja številne alergijske (atopijski dermatitis, alergijski kontaktni dermatitis ali navadni ekcem, urtikarija) in nealergijske (luskavica, glivične okužbe kože, piki insektov, garje,) bolezni kože. Srbež se lahko pojavi tudi pri bolnikih z zelo suho kožo brez drugih pridruženih bolezni, kožne spremembe so zelo diskretne, običajno vidimo blago luščenje. Stanje poslabša nepravilna nega kože. Pogostejše so spremembe pri otrocih in starostnikih.

Neprijetno in dolgotrajno srbenje je pogosta težava starejših ljudi, pri katerih je koža suha zaradi zmanjšane sinteze maščob v koži, ki sestavljajo dvoslojni zaščitni plašč v povrhnjici in preprečujejo čezmerno izhlapevanje vode iz globljih predelov kože. Težave so še posebno izrazite pozimi, v obdobju centralnega ogrevanja stanovanj, ko je zrak v prostorih zelo suh.

Kadar pa kljub ustrezni negi in izogibanju poslabševalcem vzroka dolgotrajnega srbeža ne najdemo, moramo pomisliti na resnejša obolenja. Tak srbež je lahko posledica različnih internističnih bolezni (bolezni ledvic, jeter, hematološke in endokrinološke bolezni), nevroloških bolezni (multipla skleroza, po preboleli možganski kapi), okužbe (HIV, hepatitis), zdravil, napredovalih malignomov, psiholoških dejavnikov ali psihiatričnih bolezni.

Ob trdovratnem srbežu je potreben pregled pri zdravniku, sprva osebnem, ta pa v primeru nejasnosti bolnika napoti k dermatologu za nadaljnjo obravnavo. Kožne bolezni spremlja značilna klinična slika, včasih pa je potrebno za potrditev diagnoze opraviti dodatne preiskave. Za potrditev alergijskih bolezni so na voljo krpični testi, ki se opravijo na koži hrbta, in vbodni testi, ki jih opravijo na podlakti preiskovanca, preobčutljivost za alergene pa se lahko dokaže tudi iz krvi. Diagnozo lahko pri nejasnih spremembah kože potrdijo tudi s pomočjo histološke preiskave, pri kateri manjši izrezan košček spremenjene kože opazujejo pod mikroskopom, ter z obširnejšimi krvnimi preiskavami.

KLJUČNA JE PRAVILNA NEGA KOŽE

Srbež zdravimo vzročno, kadar lahko vzrok natančno opredelimo, v nasprotnem primeru pa ga zdravimo simptomatsko. Umirjamo ga s pomočjo različnih lokalnih pripravkov in sistemskih zdravil. Za sistemsko zdravljenje srbeža se po nasvetu zdravnika uporabljajo antihistaminiki v obliki tablet. Lokalne kortikosteroidne pripravke uporabljamo samo po nasvetu zdravnika za krajši čas za pordelo kožo. V posebnih primerih lahko zdravnik za neznosni srbež kože, ki so mu pridružene nekatere kožne ali sistemske bolezni, svetuje tudi zdravljenje s fototerapijo z UVA- ali UVB-žarki.

Zelo pomembno je lokalno zdravljenje srbeža, saj suha koža postane manj srbeča, če redno uporabljamo negovalna mazila, oljne kopeli ali kremna olja za tuširanje. Vlago v koži uspešno nadomeščamo s kopeljo ali tuširanjem, po katerem kožo nežno obrišemo, da posamezne kapljice vode ostanejo na koži. Mazilna podlaga, ki jo moramo namazati takoj po tuširanju ali kopanju, bo kapljice zadržala na koži. Primerne so mazilne podlage, ki kožo namastijo in ji dodajo vodo oziroma vsebujejo naravne vlažilce, kot so urea, maščobne kisline in mlečna kislina. Če kože ne bi namazali in bi voda izhlapela, bi bila koža še bolj suha. Odsvetovana je uporaba mehčalcev, svetuje se dvakratno izpiranje perila ali izpiranje z večjo količino vode, kadar je to mogoče. Na ta način zmanjšamo možnost, da bi mehčalci ali praški ostali v perilu in dražili kožo. Pozimi je pomembna zaščita pred mrazom in vetrom, v stanovanjih s suhim zrakom svetujemo vlažilce zraka.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Foto: Shutterstock