Število obolelih z rakom trebušne slinavke narašča, dodatno težavo pa pomeni tudi nizko petletno preživetje. To je posledica agresivnosti obolenja in razmeroma poznega odkritja bolezni.

Trebušna slinavka je pomemben organ v telesu, ki skrbi za prebavo hrane in upravlja porabo sladkorja za energijo po prebavi. Rak trebušne slinavke nastane, ko se celice v trebušni slinavki spremenijo in se nenadzorovano razmnožujejo ter tvorijo tumor. Vsako leto v Sloveniji za rakom trebušne slinavke zboli okoli 400 ljudi, večinoma ljudje po petinšestdesetem letu, enako pogosto se pojavlja pri obeh spolih. Rak trebušne slinavke je rak z zelo slabo prognozo, saj je petletno preživetje zgolj okoli petodstotno. Ker pa je raka v zgodnjih fazah težko odkriti, ga pogosto diagnosticirajo v poznem stadiju, ko se že razširi po telesu. Najpogosteje zaseva v jetra, trebušno mreno in trebušne bezgavke.

SPRVA TIHI, NEZNAČILNI ZNAKI

Ta vrsta raka pogosto sploh ne povzroča bolezenskih znakov, dokler bolezen ne napreduje, ali pa so ti znaki precej precej neznačilni. Med opozorilnimi znaki so nepojasnjeno zmanjšanje telesne teže, nepojasnjena utrujenost, depresija, znaki zlatenice brez bolečine (tiho nastala zlatenica), izguba teka, bolečine v trebuhu, bolečine na sredini hrbta. Pojavi se lahko obilno, svetlo obarvano ali plavajoče blato ter temno obarvan urin. Človek lahko ima občutek napihnjenosti ali polnosti, čuti slabost in bruha, srbi ga koža. Bolniki so izredno utrujeni, izčrpani ali šibki. Nenadoma se lahko pojavi sladkorna bolezen, ki jo je vse težje nadzorovati. Pojavi se lahko bolečina in otekanje roke ali noge, ki ju lahko povzroči krvni strdek – tromboza globokih ven.

Dejavniki tveganja za nastanek raka trebušne slinavke so starost nad šestdeset let, kajenje (približno 25 odstotka raka trebušne slinavke naj bi bilo posledica kajenja), pretirano uživanje alkohola, okužba z bakterijo Helicobacter pylori, debelost, kronični pankreatitis (kronično vnetje trebušne slinavke), novonastala sladkorna bolezen, mucinozne pankreatične ciste, rak trebušne slinavke v ožjem sorodstvu, dedni rakavi sindromi (mutacije v genih BRCA1, BRCA2 itn.), izpostavljenost nekaterim kemikalijam (pesticidi, benzen, nekatera barvila in petrokemikalije) ter prehrana, bogata z mesom in živalskimi maščobami. Dejavnik tveganja naj bi bil tudi majhen vnos sadja in zelenjave. Najbolj ogroženi so bolniki s kroničnim vnetjem trebušne slinavke, še posebno, če kadijo, bolniki z mucinoznimi cistami, bolniki z rakom trebušne slinavke v ožji družini in bolniki z dedno pogojenimi boleznimi.

DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJE

Če imate katerega od prej naštetih znakov, obiščite zdravnika, zlasti če pri vas obstaja večje tveganje za razvoj raka trebušne slinavke. Zgodnje faze tumorjev trebušne slinavke se na slikovnih preiskavah ne pokažejo, zato pri mnogih ljudeh diagnozo postavijo šele, ko se rak razširi (metastazira).

V diagnostiki raka trebušne slinavke so osnovne slikovne preiskave ultrazvok (UZ) ali CT (računalniška tomografija) trebuha in endoskopski ultrazvok, razširjenost bolezni pa določijo z rentgenom ali CT-jem prsnih organov. Bolniki poleg tega opravijo še krvne preiskave, biokemične preiskave in določijo jim tumorske označevalce (CA 19-9 in CEA). Ultrazvok trebuha ima v diagnostiki tumorjev trebušne slinavke osrednjo vlogo, vendar četrtine tumorjev, predvsem tistih v zgodnjem stadiju, z ultrazvokom ne odkrijejo. Zato naredijo ob sumu na tumor večrezinsko računalniško tomografijo (CT) ali magnetno resonanco (MRI). Z endoskopskim ultrazvokom (EUZ) lahko dodatno opredelijo manjše tumorje in naredijo biopsijo pred morebitno operacijo.

Zdravljenje raka trebušne slinavke je odvisno od stopnje raka in lokacije. Pri večini ljudi je prvi cilj zdravljenja raka trebušne slinavke znebiti se raka, če je to mogoče. Najprej je treba opredeliti, ali je operacijo mogoče izpeljati ali ne, torej ali je rak trebušne slinavke odstranljiv (resektabilen) ali neodstranljiv (neresektabilen). Operacija morda ne bo mogoča, če se rak poveča ali če se razširi v bližnje krvne žile. Boljšo prognozo imajo tisti bolniki, ki so primerni za kirurški poseg, to pa so bolniki, ki imajo ob diagnozi omejeno bolezen, a takih je le okoli 20 odstotkov. Kadar operacija ni mogoča, sta lahko radioterapija (obsevanje) in kemoterapija prvi način zdravljenja. Ta kombinacija zdravljenja lahko zmanjša obseg raka in omogoči operacijo.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine
Foto: Shutterstock