Gripa ali influenca je akutna virusna okužba dihal, ki se zelo hitro širi. Najpogosteje se pojavi pozimi, vrhunec sezone pa je običajno januarja in februarja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se bo cepljenje proti gripi za sezono 2026/2027 po vsej Sloveniji uradno začelo 20. oktobra.

Množično obolevanje za gripo se letos še ni začelo, po podatkih NIJZ pa so septembra prejeli 11 prijav te nalezljive bolezni. Po ocenah NIJZ gripa vsako leto prizadene okoli 10 odstotkov prebivalstva, zato predstavlja pomembno grožnjo javnemu zdravju ter pomembno vpliva na obolevnost in umrljivost.

NAJBOLJ OGROŽENI SO STAREJŠI LJUDJE, KRONIČNI BOLNIKI IN MAJHNI OTROCI

Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami in prek površin, onesnaženih z izločki dihal obolelega.

Po okužbi z virusom influence je potek bolezni lahko zelo različen in je odvisen predvsem od splošnega zdravstvenega stanja, starosti, delovanja imunskega sistema ter od tega, ali smo se v preteklosti že okužili s podobnim virusom influence.

Pri mlajših, sicer zdravih ljudeh lahko okužba poteka brez simptomov, pri starejših in kronično bolnih pa je potek lahko težji in zapleten. Simptomi se običajno pojavijo nenadoma in so izraziti. Značilni so visoka telesna temperatura, hujše bolečine v mišicah in sklepih, bolečine okoli oči, izrazita utrujenost, glavobol, suh kašelj, bolečine pri požiranju, izcedek iz nosu, izguba teka in izčrpanost.

Odrasli z gripo običajno ne bruhajo in nimajo driske, pri otrocih pa se lahko pojavita oba simptoma.

Do nevarnih zapletov lahko pride, ko virus poškoduje sluznico dihal in bakterije prodrejo v pljuča, kar lahko povzroči bakterijsko pljučnico. Med redkejše, vendar zelo nevarne zaplete sodijo vnetje srčne mišice ali osrčnika, vnetje mišic ter okvare osrednjega živčnega sistema. Pri kroničnih bolnikih se lahko zaradi gripe poslabša osnovna bolezen, pri majhnih otrocih pa je pogost zaplet vnetje srednjega ušesa.

Zdravljenje gripe je večinoma simptomatsko, pomembno pa je tudi, da se bolnik izogiba stikom z drugimi ljudmi. Nujen je počitek in izogibanje telesnim naporom, dokler traja povišana telesna temperatura. Najpomembneje je, da lajšamo simptome in počakamo, da bolezen izzveni.

Zaužiti je treba dovolj tekočine, saj jo zaradi povišane telesne temperature izgubimo več kot običajno. S tem preprečujemo dehidracijo, ki lahko dodatno poslabša počutje. Pri telesni temperaturi nad 38 stopinj lahko uporabimo antipiretike, torej zdravila za zniževanje telesne temperature, na primer paracetamol. Svetuje se tudi uporaba kapljic za nos, ki izboljšajo prehodnost nosu in olajšajo dihanje.

Jemanje antibiotikov, kadar ni bakterijskih zapletov, ni smiselno in je lahko celo škodljivo.

Za zdravljenje gripe je že nekaj let na voljo več vrst protivirusnih zdravil, ki se med seboj razlikujejo po učinkovitosti. Pri večini bolnikov zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni potrebno. Pri hujšem poteku bolezni oziroma pri bolnikih s pridruženimi kroničnimi boleznimi pa lahko zdravnik predpiše protivirusno zdravilo. Zdravljenje je treba začeti v 48 urah po pojavu simptomov, saj lahko tako skrajšamo trajanje bolezni.

Simptomi, ki kažejo na hujši potek bolezni, so težave z dihanjem, kratka sapa, bolečine v prsih ali trebuhu, nenadna vrtoglavica, zmedenost in bruhanje. V takšnem primeru je potreben takojšen zdravniški pregled.

CEPLJENJE PROTI GRIPI JE PRIPOROČLJIVO ZA VSAKOGAR

Najučinkoviteje se pred gripo zaščitimo z vsakoletnim cepljenjem. Cepljenje je priporočljivo za vse, ki želijo zaščititi sebe in svoje bližnje pred boleznijo, čeprav je lahko pri nekaterih skupinah, na primer pri starejših, kroničnih bolnikih in osebah z oslabljenim imunskim sistemom, učinkovitost cepljenja nekoliko nižja.

Še posebno se cepljenje priporoča starejšim od 65 let, bolnikom s kroničnimi boleznimi srca, pljuč in ledvic, bolnikom s sladkorno boleznijo, svojcem kroničnih bolnikov, osebam z oslabljenim imunskim sistemom, nosečnicam, zdravstvenim delavcem ter otrokom, starim od šest mesecev do dveh let, in njihovim družinskim članom.

Cepljenje je treba opraviti vsako leto, saj se virusi gripe nenehno spreminjajo. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju.

Cepljenje proti gripi je brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Cepite se lahko pri izbranem zdravniku in v ambulantah na območnih enotah NIJZ po vsej Sloveniji.

Kontraindikaciji za cepljenje proti gripi sta dokazana težja alergijska reakcija (anafilaksija) na sestavine cepiva proti gripi ter resen neželeni učinek po predhodnem odmerku cepiva proti gripi. Odrasli in otroci s povišano telesno temperaturo ali akutno boleznijo naj s cepljenjem počakajo do popolnega okrevanja.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Foto: Shutterstock