To je zapleteno in pogosto izčrpavajoče stanje, ki sicer ne ogroža življenja, lahko pa precej poslabša njegovo kakovost. Najpomembnejše je prepoznati značilne znake ter poiskati strokovno pomoč.

Gre za stanje, za katerega je značilen kroničen pekoč, zbadajoč občutek ali občutek odrevenelosti v ustih, ki najpogosteje prizadene jezik, nebo, ustnice, notranjo stran lic in celo grlo. Znake lahko čutimo vsak dan,  lahko trajajo ves dan ali pa se čez dan poslabšajo, navadno pa dosežejo vrhunec zvečer. Intenzivnost pekočega občutka se giblje od blage do zelo močne, nekateri bolniki pa ga opisujejo, kot bi si usta opekli z vročo tekočino. Čeprav sta pekoč občutek in bolečina pogosta bolezenska znaka, se lahko pojavijo tudi suha usta, spremenjen okus (grenak, kovinski) ali celo izguba okusa. V večini primerov ni vidnih lezij ali sprememb v ustih, ki bi lahko pojasnile nelagodje.

LAHKO SO KRIVE NEKATERE NAVADE

Poznamo primarno obliko, pri kateri ni drugega zdravstvenega stanja, ki bi lahko pojasnilo pekoč občutek. V teh primerih se šteje, da je težava nevrološkega izvora. Gre za težavo, povezano z delovanjem majhnih živčnih vlaken, ki so v ustih. Ta vlakna so lahko poškodovana ali preveč aktivna, zato se v možgane pošiljajo napačni signali, ki jih ti interpretirajo kot bolečino ali mravljinčenje. Drugi možni vzrok se skriva v osrednjem živčnem sistemu, torej v načinu, kako možgani obdelujejo bolečino in občutke. Avtoimunske bolezni se prav tako preiskujejo kot mogoči dejavniki, vlogo lahko ima tudi genetska predispozicija. Tudi nekateri psihološki dejavniki, kot so stres, tesnoba in depresija, lahko poslabšajo simptome.

V primerih sekundarne oblike je pekoč občutek v ustih znak drugega, osnovnega zdravstvenega stanja. Eden najpogostejših vzrokov so prehranske pomanjkljivosti, zlasti pomanjkanje vitaminov B-kompleksa, železa in cinka, ki so potrebni za zdravje živčnega sistema in ustne sluznice. Endokrine motnje, kot je sladkorna bolezen, zmanjšano delovanje ščitnice, lahko povzročijo nevropatijo oziroma poškodbo živcev, kar se lahko kaže kot pekoč občutek v ustih. Vzrok so lahko tudi nekatera zdravila, glivične okužbe (kandidoza-soor), alergijske reakcije na nekatere sestavine v zobni pasti, ustni vodi ali celo materialih v zobnih protezah, gastroezofagealni refluks ipd.

Pretirana uporaba ustnih vodic, zlasti tistih, ki vsebujejo alkohol ali močne antiseptike, in nekatere zobne paste lahko izsušijo usta in porušijo naravno ravnovesje ustne flore, zato je sluznica bolj dovzetna za draženje. Tudi agresivno ščetkanje zob, uporaba ščetk s trdimi ščetinami, slabo prilegajoče se zobne proteze ali ostri robovi zob ali zalivk lahko prav tako mehansko dražijo dlesni in jezik. Kisla, začinjena ali zelo sladka hrana in pijača, kava in alkohol lahko poslabšajo težave pri ljudeh, ki so že tako občutljivi.

DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJE

Diagnosticiranje tega stanja je lahko zahtevno, predvsem zato, ker ni posebnih testov ali vidnih sprememb, ki bi ga neposredno nakazovale. Diagnoza se pogosto postavi z izključitvijo drugih, znanih vzrokov za pekoč občutek v ustih. Prvi korak je podrobna anamneza in fizični pregled ustne votline. Po tem se pogosto opravijo laboratorijske preiskave krvi za preverjanje ravni vitaminov, železa, krvnega sladkorja in ščitničnih hormonov. Včasih je lahko v diagnostični postopek vključen tudi nevrolog, zlasti če obstaja sum na nevropatijo.

Zdravljenje tega stanja je pogosto kompleksno in zahteva individualno obravnavo, saj ni univerzalnega zdravila, ki bi ustrezalo vsem. Cilj terapije je lajšanje bolezenskih znakov in izboljšanje kakovosti bolnikovega življenja. Če je vzrok sekundarni, je prednostna naloga zdravljenje osnovne bolezni – na primer jemanje vitaminskih dodatkov, če obstaja pomanjkanje, nadzor sladkorne bolezni ali zdravljenje glivične okužbe. Pri primarni obliki se terapija osredotoča na lajšanje nevroloških bolečin. Pogosto se uporabljajo lokalna zdravila proti bolečinam, kot so lidokainski obkladki, čeprav je njihov učinek lahko začasen. Nekateri antidepresivi so se izkazali za učinkovite pri moduliranju bolečinskih živčnih signalov, možna je tudi uporaba antikonvulzivov (gabapentin ali pregabalin), ki se navadno uporabljajo za zdravljenje nevropatske bolečine. Psihološka podpora,  skupaj s kognitivno-vedenjsko terapijo, lahko pomaga bolnikom pri soočanju s kronično bolečino in zmanjša tesnobo, povezano s pekočo bolečino.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Foto: Shutterstock