V Sloveniji danes živi dvaindvajset domorodnih vrst plazilcev, ki jih razvrščamo v dva redova – red želv in red luskarjev, kamor spadajo kuščarji in kače. Pri nas živijo tri vrste strupenih kač, in sicer modras, laški gad in navadni gad. Kače so pri nas zaščitene, zato je njihovo ubijanje prepovedano.

Kača največkrat ugrizne takrat, ko jo poskušamo prijeti ali pa jo nenamerno pohodimo. Če zagledate kačo v naravi, se ji ne približujte in je ne poskušajte prijemati, pustite jo pri miru, saj se bo umaknila. Tudi mrtve kače se ne dotikajte, saj še vedno lahko refleksno ugrizne. Z rokami ne segajte v grmičevje, visoko travo, pod skale ali v skalne razpoke, ki veljajo za priljubljena zatočišča kač. Če na takšnem mestu iščete izgubljen predmet, si pomagajte z daljšo palico. Na izlete s seboj vedno nosite komplet prve pomoči in mobilni telefon z napolnjeno baterijo, da boste lahko po potrebi poklicali pomoč.

UKREPI OB UGRIZU GADA ALI MODRASA

Po ugrizu kače sta na mestu ugriza na koži vidni dve pikčasti ranici v presledku okoli pol centimetra. Pojavijo se oteklina, bolečina in podplutba, ki se širijo z uda v smeri proti trupu, otečejo in bolijo pa tudi bezgavke. To je posledica širjenja strupa po limfnem sistemu. V hujših primerih se pojavijo sistemski znaki, ki kažejo na prizadetost različnih organov, predvsem prebavil (slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, driska), srca in ožilja (znižan krvni tlak, šok), dihal (zožitev dihalnih poti, težko dihanje) in živčevja (zaspanost, vrtoglavica). Pojavijo se lahko motnje ledvične funkcije, ki se kažejo s proteinurijo (pojavom beljakovin v urinu) in hematurijo (pojavom krvi v urinu), redko lahko pride celo do ledvične odpovedi. Tako kot pri pikih žuželk tudi po ugrizu kače obstaja možnost nastanka alergijske reakcije. Ogrožena skupina po ugrizu so predvsem starejši posamezniki, otroci in ljudje s kroničnimi boleznimi.

V primeru ugriza:

• Poskrbimo za svojo varnost pri reševanju in odženemo kačo.

• Za pomoč pokličemo klicno številko 112.

• Bolnik naj miruje, saj se tako upočasni širjenje strupa po telesu, namestimo ga v polsedeči položaj.

• Odstranimo uro, zapestnice, prstane in drug nakit.

• Rano očistimo, da odstranimo morebitne ostanke strupa na koži. Obrišimo jo od znotraj navzven, da ostankov strupa ne zanesemo v rano, in jo pokrijemo s suho sterilno gazo.

• Rano hladimo z obkladki. Nanjo ne polagamo ledu, je ne grejemo, ne namakamo v vodi in ne mažemo s kakršnimi koli kremami ali domačimi pripravki.

• Ud imobiliziramo, lahko z vejo ali s pohodno palico, prizadeti ud naj leži nižje od srca.

• Poskrbimo za prevoz v bolnišnico, ob zastrupitvi v gorah in na nedostopnem predelu nam lahko pri reševanju pomagajo gorski reševalci s helikopterjem.

• Preveze uda nad ugrizom, križnega reza, izsesavanja strupa in izžiganja rane ne smemo delati!

• Prizadeta oseba naj ne pije alkohola in pijač, ki vsebujejo kofein, saj pospešujejo absorpcijo kačjega strupa.

• Če je to mogoče, je kačo zelo priporočljivo tudi fotografirati ali zanesljivo identificirati, saj je lahko pozneje podatek o vrsti precej pomemben.

Zdravljenje je večinoma simptomatsko, to pomeni, da bolnik dobiva zdravila glede na znake, ki se pojavijo. Na voljo je tudi protistrup, ki se ga uporabi ob hujši klinični sliki, pri otrocih in kadar simptomatsko zdravljenje ni učinkovito. Ob ugrizu je potrebna tudi zaščita proti tetanusu.

KAČA NA VRTU ALI V HIŠI

Če se je znašla kača na vašem vrtu ali v hiši, se lahko poleg gasilcev obrnete tudi na Kačofon na telefonsko številko 040 322 449. To je telefon Herpetološkega društva, ki se ukvarja s proučevanjem plazilcev in dvoživk. Povezani so s prostovoljci po vsej Sloveniji, ki se aktivirajo in pridejo po kačo, vse intervencije pa so brezplačne in prostovoljske. Najpomembnejše je, da kačo identificirate, zato jo fotografirajte in pošljite fotografijo na Kačofonovo elektronsko pošto (kaca.telefon@gmail.com). Nato ji omejite prehod, če je to mogoče, lahko pa jo tudi ujamete. Če je na ravni podlagi, jo pokrijte s škatlo in obtežite ter pokličite Kačofon. Če je ne morete ujeti, spremljajte njeno gibanje do prihoda prostovoljcev, saj so, kot poudarjajo na Kačofonu, mojstrice skrivanja in se skrijejo tudi v reže radiatorjev.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., zdravnica družinske medicine
Foto: Shutterstock