Vedno več ljudi, tako mladih kot starejših, toži zaradi utrujenosti. Nekateri se z njo spopadajo občasno, medtem ko drugi doživljajo ponavljajoča se obdobja utrujenosti. Utrujenost je lahko povezana z različnimi boleznimi, lahko pa je tudi posledica stresa, nespečnosti, preobremenjenosti, pomanjkanja gibanja ali neustrezne prehrane.

Vzroki utrujenosti so številni. Eden najpogostejših vzrokov za utrujenost je pomanjkanje spanja. Čedalje več ljudi se bori s kratkim spancem zaradi zahtevnega življenjskega tempa, stresa in uporabe elektronskih naprav pred spanjem. Neustrezna prehrana, ki je revna z vitalnimi hranili, lahko povzroči utrujenost. Vzrok utrujenosti je lahko tudi pomanjkanje telesne dejavnosti, saj redna telesna vadba krepi mišice in izboljšuje prekrvitev, kar poveča energijsko raven. Depresija, tesnoba, druge duševne težave in dolgotrajen stres lahko prav tako privedejo do izčrpanosti.

Kdaj je utrujenost znak bolezni

Virusne in bakterijske okužbe lahko povzročijo utrujenost kot del telesnega odziva na boj proti okužbi. Avtoimunske bolezni (revmatoidni artritis, sistemski lupus, multipla skleroza) pogosto spremlja utrujenost zaradi vnetja in imunskega odziva. Rakave bolezni in njihovo zdravljenje lahko povzročijo hudo utrujenost, srčne bolezni, kot so srčno popuščanje in koronarna bolezen, pa lahko povzročijo utrujenost zaradi zmanjšanega pretoka krvi in oskrbe s kisikom v telesu. Motnje v delovanju ščitnice, kot so hipotiroidizem in hipertiroidizem, lahko povzročijo utrujenost zaradi motenega uravnavanja presnovnih procesov. Sladkorna bolezen lahko vodi do utrujenosti zaradi nihanja ravni krvnega sladkorja, kar vpliva na energijsko raven. Pomanjkanje železa ali drugih ključnih hranil lahko privede do anemije oziroma slabokrvnosti, ki povzroči utrujenost zaradi pomanjkanja rdečih krvnih celic, ki prenašajo kisik po telesu. Tudi nevrološke bolezni (migrene, epilepsija, Parkinsonova bolezen itn.), kronične bolečine, depresija, anksioznost, bipolarna motnja in druge duševne težave pogosto vodijo v občutke kronične utrujenosti.

Obiščite zdravnika

Če utrujenost kljub vašim prizadevanjem, da bi izboljšali življenjske navade, ne popušča ali če se občutku utrujenosti pridružijo še drugi bolezenski znaki (bolečine, povišana temperatura, hujšanje, zadihanost), je potreben pregled pri osebnem zdravniku. Za izključitev bolezni bo najverjetneje naročil nekaj osnovnih laboratorijskih preiskav krvi (krvna slika, vnetni parametri, sedimentacija eritrocitov, krvni sladkor, elektroliti in kreatinin, ščitnični hormoni) ter urina. Če bo menil, da je to potrebno, vas bo napotil tudi na določene slikovne preiskave (npr. rentgensko slikanje prsnega koša) ali napravil elektrokardiogram za ocenitev delovanja srca.

Način zdravljenja utrujenosti je odvisen od njenega vzroka. Če vzroka za utrujenost kljub opravljenim preiskavam ne najdemo in so kronični utrujenosti pridruženi tudi določeni telesni in duševni znaki (npr. motnje spomina, bolečine v mišicah, sklepih ali žrelu, občutljive bezgavke, glavobol in drugi), govorimo o sindromu kronične utrujenosti. Navadno se pojavi po preboleli virusni okužbi, vzrok in mehanizem nastanka pa še ni pojasnjen. Zdravljenje kronične utrujenosti temelji na posebnem psihoterapevtskem načinu – vedenjsko-kognitivni terapiji in postopnemu povečevanju telesne dejavnosti. K boljšemu počutju bolnikov veliko pripomorejo tudi različne podporne skupine in dober odnos med bolnikom in zdravnikom.

Kako si lahko pomagamo sami

Na določene dejavnike lahko vplivate in tako zmanjšate tveganje, da bi se pri vas razvila dolgotrajna izčrpanost. Vzdržujte primerno telesno težo in dobro telesno pripravljenost z redno telesno vadbo. Poskrbite za ustrezno dolg in miren spanec. Odrasli naj bi spali vsaj 7 do 9 ur na noč, da bi se počutili sveže in spočito. Spalnica naj bo zatemnjena, tiha, ne pretopla ne premrzla. Spat hodite vsak dan ob približno istem času, pred spanjem opravljajte mirne in sproščajoče dejavnosti (branje ipd.). Pred spanjem ne jejte obilnih obrokov in ne pijte kave ali pravega čaja.

Ne spite podnevi, saj lahko tudi kratkotrajen popoldanski dremež zmoti dober nočni spanec. Alkohol v večernih urah zmanjšuje kakovost spanja, zato se mu odrecite. Naučite se katere od sprostitvenih tehnik, od sebe ne pričakujte preveč, ne postavljajte si nerealnih zahtev in si privoščite tudi čas za sprostitev, obveznosti načrtujte in jih enakomerno razporedite po dneh. Nikoli ne pozabite na pomembnost počitka, da si napolnite energijske zaloge.

Avtorica: Mateja Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine

Foto: Shutterstock