Normalna telesna temperatura za odrasle je do približno 37 stopinj, vendar se sama temperatura lahko nekoliko razlikuje glede na posameznika. Vročina se na splošno šteje za telesno temperaturo 38 stopinj ali več.

Vročina je pogost simptom, ki lahko kaže na osnovno bolezen ali okužbo, stopnja zvišanja telesne temperature pa ni nujno sorazmerna z resnostjo bolezni. Gre za odgovor telesa na pirogene substance (snovi, ki povzročajo zvišanje telesne temperature). To so snovi, ki v telo vstopijo od zunaj (npr. bakterije in njihovi toksini) ali pa jih telo proizvede samo kot odgovor na določene dražljaje, največkrat pri okužbah ali vnetjih.

LJUDJE DOŽIVLJAJO VROČINO ZELO RAZLIČNO

Nekateri posamezniki niti ne opazijo, da jo imajo. Drugi občutijo vročino kot naval krvi po telesu ali v glavo, kot rdečico, bledico, potenje, mrazenje, tresenje, nenormalen občutek hladu ali toplote, slabo počutje. V primeru zvečanja temperature na 39,4 do 41 stopinj pa lahko ta povzroči tudi krče, blodnje, zmedenost, razdražljivost. Pri nekaterih otrocih pa se lahko ob hitrem zvišanju telesne temperature pojavijo tudi vročinski krči.

Vročina je največkrat posledica okužbe z virusi, bakterijami, glivami ali paraziti. Pogost vzrok vročine so tudi preobčutljivostne, avtoimunske in revmatične bolezni. Vročina lahko spremlja nekatere rakaste bolezni (raka bezgavk, ledvic, jeter in levkemijo), pojavi se lahko kot posledica možganske krvavitve, tumorja v osrednjem živčevju ali poškodbe hrbtenjače, pri prekomernem delovanju ščitnice in motenem delovanju drugih žlez z notranjim izločanjem, pri srčnem infarktu ali strdku v žili, putiki, obsežnih poškodbah, ki zajemajo več delov telesa, pri jemanju nekaterih zdravil, po cepljenju ali po prejemu transfuzije, po zaužitju obroka hrane, po telesnem naporu. Do povišanja telesne temperature lahko pride tudi v vročem in vlažnem podnebju: pri hudem telesnem naporu, dehidraciji, zaradi izpostavljenosti visoki zunanji temperaturi pride do toplotnega udara (vročinska kap). Vzrok vročine so lahko tudi snovi, s katerimi prihaja bolnik v stik na delovnem mestu, vzrok je lahko tudi duševni. Včasih pa bolnik vročino tudi simulira.

Vročina neznanega vzroka pa je povišana telesna temperatura nad 38,3 stopinje, ki traja več kot tri tedne in kjer kljub natančni diagnostiki ne znamo opredeliti vzroka. V takih primerih uporabi specialist infektolog katero od številnih modernejših metod za odkrivanje bolezni in najprej pomisli na povzročitelja, kot sta HIV in revmatske bolezni.

KAKO SI POMAGAMO SAMI

Zvišana telesna temperatura je med drugim pomemben obrambni mehanizem, saj se tako naše telo uspešneje bori proti bakterijam in virusom, ki ne preživijo ob visoki temperaturi. Vročino bolniki znižujejo pogosto prehitro in po nepotrebnem. Zato ne znižujmo vsake povečane temperature, razen ob takojšnjih težavah. Vročine navadno ni treba zniževati, še zlasti, če je nižja od 38,5 stopinje in če spremljajoči simptomi niso preveč moteči za bolnika. Če telesna temperatura preseže 40 stopinj, je zniževanje nujno. Pri nosečnicah in kroničnih bolnikih pa je treba zniževati tudi zmerno povišano telesno temperaturo, prav tako je ohlajanje nujno pri toplotnem udaru.

Vročino znižujemo z zdravili za zniževanje telesne temperature (paracetamol, acetilsalicilna kislina, nesteroidni antirevmatiki, natrijev metamizolat). Acetilsalicilne kisline (aspirin ipd.) nikoli ne dajemo otrokom! V kombinaciji z zdravili je učinkovit način zniževanja telesne temperature tudi ohlajevanje telesa s hladnimi ali mlačnimi obkladki in s kopeljo (vodo v kopeli ohlajamo postopoma) ali s prhanjem. Piti je treba dovolj tekočine in počivati.

KDAJ JE TREBA POISKATI ZDRAVNIŠKO POMOČ

Zdravniško pomoč morate nujno poiskati, če je temperatura nad 39,4 stopinje ali če traja več kot tri dni, ali/in je združena z neznosnim glavobolom, otekanjem in bolečinami v žrelu, s trdim vratom, težkim dihanjem, hudim bruhanjem, duševnimi težavami, hudo bolečino v trebuhu ali pri uriniranju ali s kakšnimi drugimi, nepojasnjenimi težavami. Zdravnik vas bo pregledal, naredil osnovne krvne preiskave in morda pregledal urin. Zdraviti vas bo poskušal glede na vzrok. Vsekakor velja omeniti, da ob virusni okužbi antibiotik ne bo pomagal. Če vaš osebni zdravnik ne bo odkril vzroka za vašo zvišano telesni temperaturi ali ob resnejšem vročinskem obolenju, vas bo napotil k specialistu (infektologu, revmatologu, kirurgu ipd.) na nadaljnjo obravnavo.

Foto: Shutterstock

Avtorica: Matej Ferjan Hvalc, dr. med., specialistka družinske medicine