V dneh, ko zajame deželo vročinski val, moramo vrt še posebno oskrbovati z vodo. Velja, da namakamo redko, a takrat izdatneje. Vsakodnevno zalivanje z zalivalkami ni posebno koristno, saj tako dosežemo le to, da je namočena le povsem vrhnja plast zemlje. Posledice takega zalivanja so hitro tu, saj rastline tako ne razvijejo globljega koreninskega sistema, ki ga potrebujejo za rast in razvoj.

Zato je bolje, da zalijemo le enkrat ali dvakrat in takrat z veliko vode. Na začetku zalivanja je koristno, če preverjamo, kako globoko nam je uspelo namočiti zemljo. Kadar se zemlja zares preveč izsuši, v hudi poletni vročini, je pomembno, da namakamo počasi, tako da z vodo namočimo celotno zgornjo plast. Največkrat zalivamo na vrtu s cevjo, tudi pri tem pa moramo biti vztrajni in preverjati, kako globoko smo že zalili tla.

ZALIVAMO ENKRAT DO DVAKRAT NA TEDEN

Zalivanje vsak dan je lahko celo škodljivo, saj na način dosežemo samo to, da rastline ne razvijejo globljega koreninskega sistema. Vsa voda, ki jo za svojo rast in razvoj potrebujejo, je namreč le na površini. Zato je bolje zaliti enkrat do dvakrat na teden, a takrat z večjo količino vode. Namakanje s cevmi se na vrtu uporablja najpogosteje. Uspešno pa je lahko le, če zalivamo potrpežljivo, počasi, tako da namočimo v globino. V začetku zalivanja ravno tako preverimo, kako globoko nam je uspelo zemljo namočiti. Če ni dovolj zalito, se deta lotimo znova.

KO JE ZEMLJA PRESUHA

Pomembno je, prav strokovnjakinja za vrtnarjenje Miša Pušenjak, da začnemo pravočasno namakati, zato da zemlje ne izsušimo preveč. Kajti globlje kot se izsuši zemlja, toliko dlje moramo namakati, da z vodo namočimo vso zgornjo plast, ki se je v poletni vročini izsušila. Najboljše je, pravi, da začnemo namakati z manjšo količino vode takoj, ko pri temperaturi 20 stopinj teden dni ne dežuje ali pade le malo dežja.

Če ne zalivamo dovolj, se namreč zgodi tudi, da pri zalivanju presušena zemlja sprva ni sposobna zadržati vode blizu korenin in ta ostane na vrhu ali pa spolzi v globino, prst okoli korenin pa ostane suha.

Takšen učinek imajo tudi poletne plohe in nevihte, saj pade takrat naenkrat prevelika količina dežja, da bi lahko dovolj namočila prst. Zato moramo ne glede na vremensko napoved poskrbeti, da bo zemlja na vrtu namočena.

KAKO ZADRŽATI ČIM VEČ VODE V TLEH

Pomembno je tudi, da je zemlja čim bolj pokrita, svetuje Miša Pušenjak. Zato kombinirano rastline z dolgo rastno dobo s tistimi, ki tla hitro pokrijejo in jih hitro z vrta tudi pospravimo. Najznačilnejša takšna kombinacija je nizki stročji fižol med kapusnicami, zeljem, brstičnim in kodrolistnim ohrovtom ali cvetačo. Druga zanimiva kombinacija je redkvica ali redkev med solato, endivijo ali radičem. Namesto redkvice lahko sejemo tudi rukvico. Cvetačo, brokoli in kolerabico lahko sadimo tudi ob visoki fižol. V drugi polovici poletja na izpraznjene gredice obvezno posejemo rastline za zeleno gnojenje. Zemlje nikoli ne puščamo gole!

Pomagamo si tudi z zastiranjem tal. Na vrtu uporabljamo naravne zastirke. Odlična je slama, lahko pa uporabimo tudi pokošeno trava z zelenic. Samo nekoliko jo moramo prej posušiti, da ne bo gnila.

Vir: Vrtnarimo z Mišo Pušenjak

Fotografija: Shutterstock

Veliko koristnih nasvetov za vrtnarjenje boste našli v knjigi Vrtnarimo z Mišo Pušenjak. Polistajte in naročite knjigo s klikom na pasico.